Nataša Pirc Musar odstopila iz skupine za preučevanje zbiranja podatkov NSA
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 16. 09. 2013 | Avtor: Barbara Kvas
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je odstopila iz posebne ad hoc skupine EU in ZDA, ki naj bi preiskala dejavnosti ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) glede zbiranja informacij in osebnih podatkov o državljanih EU. Za to se je odločila, ker ministrstvo, ki jo je predlagalo v skupino, ni želelo prevzeti nobenih obveznosti.
Kot je sporočil Informacijski pooblaščenec, se je Pirc Musarjeva konec julija v Bruslju udeležila prvega sestanka skupine, v nadaljevanju pa je pričakovala, da bodo aktivnosti skupine koordinirane med državo in Evropsko komisijo.
To se po navedbah Informacijskega pooblaščenca ni zgodilo. Ministrstvo za pravosodje, ki je Pirc Musarjevo kot vrhunsko strokovnjakinjo predlagalo v skupino, v nadaljevanju namreč ni želelo prevzeti nobene obveznosti, ne kot predlagatelj za varnostno preverjanje za dostop do tajnih podatkov EU in Nata, ne kot plačnik stroškov sodelovanja svojega strokovnjaka v ad hoc skupini. Ker teh stroškov ne želi prevzeti niti Evropska komisija, Pirc Musarjeva sodelovanje v njej odpoveduje, saj Informacijski pooblaščenec sredstev za to nima.
“Če namreč ne delujejo osnovne in enostavne zadeve, ki so povezane z delovanjem komisije (organizacijo poti in kritjem stroškov), ni realno pričakovati, da bodo morebitni vsebinski rezultati dela deležni drugačne pozornosti. Očitno delo ad hoc skupine za komisijo in za našo vlado ni prioritetno niti pomembno,” ugotavlja Informacijski pooblaščenec.
V ad hoc skupino EU in ZDA je Evropska komisija imenovala pet evropskih strokovnjakov s področja varstva osebnih podatkov. Skupina je dobila mandat, naj ugotovi dejansko stanje aktivnosti NSA glede množičnega zbiranja informacij in osebnih podatkov o državljanih EU.
Ustanovitev skupine je sprožilo razkritje nekdanjega analitika NSA Edwarda Snowdna o popolnem nadzoru podatkov s spleta in ameriških telekomunikacijskih operaterjev ter podatkov, ki jih v t.i. oblak Googlea, Facebooka, Microsofta, Amazona in drugih množično dajejo tudi Evropejci.
Vir: Dnevnik
