Direktiva o hranjenju podatkov je sporna

Kategorija: EU | Datum objave: Monday, 20. 01. 2014 | Avtor: Barbara Kvas

Evropski pravobranilec je kritičen do podatkovnih skladovnic, ki jih hranijo ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev. Direktiva o shranjevanju podatkov iz leta 2006 ni skladna z načeli, zapisanimi v listino Evropske unije o temeljnih pravicah, ugotavlja evropski pravobranilec. Mnenja pravobranilcev sicer niso zavezujoča, a jih evropska oblast navadno upošteva.

Pedro Cruz Villalón, eden od devetih evropskih pravobranilcev, ki deluje na Sodišču Evropske unije, je v posebnem mnenju zapisal, da evropska direktiva o shranjevanju podatkov o spletnih komunikacijah ni združljiva z listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

Evropska unija je direktivo o shranjevanju podatkov sprejela leta 2006, od telekomunikacijskih družb pa zahteva, da podatke – odvisno od njihove narave – hrani od šestih mesecev do dveh let.

Pravobranilec je zapisal, da »obstaja veliko tveganje, da se bodo hranjeni podatki uporabili za nezakonite namene, ki bi lahko posegali v zasebnost ali bili, širše, goljufivi ali celo zlonamerni. Podatkov namreč ne hranijo javni organi sami niti niso pod njihovim neposrednim nadzorom, ampak jih hranijo ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev.«

Čeprav se zdi, da je stališče evropskega pravobranilca zelo podobno stališčem skupine več kot petsto pisateljev, ki so 10. decembra s posebno peticijo zahtevali uveljavitev standardov varovanja človekovih pravic v svetu elektronskih komunikacij, v drobnem tisku so tudi finese, ki ne omogočajo sklepa, da imajo zahteve javnosti že svoje učinke.

Pravobranilec Pedro Cruz Villalón namreč meni, da so končni cilji direktive o shranjevanju podatkov povsem legitimni – gre za orodje, ki naj bi bilo v pomoč pri pregonu hudih kaznivih dejanj. Le nekatere bolj ali manj tehnične nianse v direktivi po njegovem mnenju niso primerne, prav tako pa direktiva premalo upošteva načelo sorazmernosti.

Direktiva o shranjevanju podatkov je tudi del slovenskega pravnega reda, vendar informacijska pooblaščenka slovenske predpise spodbija na ustavnem sodišču.

Vir: Delo