Švedi preizkusili ljudskega Velikega brata
Kategorija: EU | Datum objave: Monday, 10. 02. 2014 | Avtor: Barbara Kvas
Še pred nekaj dnevi je lahko vsak Šved z nekaj kliki z miško izvedel, ali je njegov sosed morda obsojeni tat, pretepač ali celo pedofil.
To je omogočala spletna stran Lexbase, ki so jo odprli v začetku prejšnjega tedna, pred nekaj dnevi pa zaradi protestov in groženj s smrtjo zaprli. V švedski javnosti še naprej poteka razprava o javni dostopnosti zasebnih podatkov.
Za objavo kriminalne preteklosti več kot 100.000 Švedov je bilo treba zbrati vse odločitve sodišč, ki so na Švedskem javno dostopne, in na spletno stran zapisati ime, prebivališče obsojenca, vrsto kaznivega dejanja in kako dolgo je bil v zaporu. Treba pa je bilo najti tudi luknjo v zakonu o varovanju osebnih podatkov.
Avtorji spletne strani so jo opremili s programom, ki z rdečimi pikami za vsako ulico posebej natančno kaže, kje živi kak kriminalec. Uporabnik spleta je lahko tudi le z vpisom imena človeka, katerega morebitna kriminalna preteklost ga je zanimala, izvedel podrobnosti o njegovih kaznivih dejanjih. Za vstop na omenjeno spletno stran je bilo treba plačati devet evrov. V prvih urah po odprtju se je število obiskovalcev Lexbase povzpelo na skoraj tri milijone, ob tem da Švedska nima niti deset milijonov prebivalcev. Spletna stran pa je bila tako nestrokovno programirana, da je dva dni pozneje nekdo vse te podatke o kaznivih dejanjih Švedov na spletu ponujal brezplačno.
Kmalu so se oglasila svarila, kaj to pomeni za nekdanje storilce kaznivih dejanj, ki so kazen odslužili in tako poravnali svoj dolg do družbe, v katero bi se radi spet vključili. »Na to smo opozarjali,« pravi Martin Brinnen, sodelavec švedske informacijske pooblaščenke. »Toda ničesar nismo mogli ukreniti, če nismo želeli priti v nasprotje z zakoni.« Dejansko se je Lexbase pred zakonom o varovanju osebnih podatkov zavaroval tako, da je informacije o kaznivih dejanjih Švedov prikazal kot novinarsko delo, zaradi česar je spletno stran ščitil zakon o svobodi medijskega poročanja.
Vendar so po odprtju spletne strani njenemu govorniku, odvetniku Pontusu Ljunggrenu, in njegovi družini grozili s smrtjo. Ljunggren, proti kateremu je odvetniška zbornica obenem začela disciplinski postopek, je zato v javnosti prenehal predstavljati spletno stran. Tudi zaradi pritiskov strokovnjakov za vprašanja o varovanju osebnih podatkov so morali avtorji Lexbase in pirati vse te kočljive podatke umakniti s spleta. Vendar se jim ni treba bati, da bi bili zdaj tudi sami uvrščeni na seznam storilcev kaznivih dejanj, saj so ravnali v skladu z zakoni. »Čeprav bi jih radi kaznovali, tega ne moremo storiti,« je izjavila švedska informacijska pooblaščenka Kristina Svahn Starrsjö, ki je od parlamenta zahtevala takojšnje ukrepanje s sprejetjem novega zakona proti takšnim zlorabam.
Lexbase je predvsem izkoristil precejšnjo svobodo medijskega poročanja ter načelo javnosti in transparentnosti. To pomeni, da ima vsak švedski državljan dostop do javnih dokumentov, torej tudi do dopisov oblasti drugim državljanom. V resnici so za to potrebni tudi določeni postopki pri uradih, ki imajo te dokumente. Vsak pa lahko z nekaj truda ugotovi, koliko davka plača sosed ter kakšno izobrazbo, kakšno premoženje in kakšne prihodke ima. Prav zaradi načela javnosti poteka zdaj na Švedskem precej mirna razprava o menedžerskih plačah, saj je že dolgo vse transparentno. Časopisi tako vsak dan poročajo, koliko zaslužijo posamezni direktorji.
Javno dostopne so tako tudi sodne odločitve, na kar se je skliceval Lexbase. Načelo javnosti na Švedskem omejuje le zakon o varovanju osebnih podatkov, ki naj bi preprečeval objavo občutljivih informacij iz zasebnega življenja na spletu. Kot smo videli v primeru Lexbase, ga je v resnici zelo lahko obiti.
Vir: Dnevnik
