Ljubljana: Internetni oblak je obstal nad središčem mesta
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 7. 04. 2014 | Avtor: Barbara Kvas
Če so na občini pred dobrim letom napovedovali, da se bo Ljubljana kmalu uvrstila med mesta z največjim mestnim brezžičnim omrežjem, je zdaj jasno, da se to ne bo uresničilo. Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu se ne izvaja, kot je bilo predvideno, od načrtovanih 1430 dostopovnih točk jih trenutno deluje samo 173.
Februarja lani so na občini v partnerstvu s Telekomom Slovenije in podjetjem Nil zagnali brezžično omre žje WiFree. To omogoča brezplačen dostop do interneta, ki je omejen na največ 60 minut na dan in na hitrost prenosa podatkov 512 kb/s. Vasja Butina, nekdanji direktor mestne uprave in idejni vodja projekta, je takrat napovedal, da bo WiFree, ko bo postavljen v celoti, »Ljubljano uvrstil med mesta . z največjim mestnim brezžičnim omre žjem«. Toda danes, ko bi po veljavni pogodbi moralo biti omreženo že celotno obmo čje znotraj avtocestnega obroča, je jasno, da se to ne bo zgodilo.
Projekt postavitve brezžičnega omrežja ni imel sreče z napovedmi predstavnikov mesta že od vsega začetka. Na občini so ga namreč predstavili že daljnega leta 2008, ko so načrtovali, da bo prvi del »omreženja« Ljubljane izveden leto pozneje. Izvedba projekta se je nato premikala iz leta v leto. Poleti 2010 so objavili razpis za zasebnega partnerja, pogodbo z izbranima družbama, Telekomom in Nilom, pa so podpisali šele aprila 2012. Takrat so napovedali, da bodo prve dostopovne točke začele delovati jeseni istega leta, a se je hitro zapletlo. Projekt je bil tako jeseni 2012 nekaj časa »v mirovanju«, saj so se zasebna partnerja in občina, kot je takrat povedal direktor Telekoma Rudolf Skobe, dogovarjali o zmanjšanju obsega projekta. Januarja lani so podpisali aneks k pogodbi, s katerim pa niso zmanjšali predvidene pokritosti območja, pač pa le upočasnili projekt oziroma zamaknili roke za izvedbo posameznih faz.
Februarja je omrežje začelo delovati, priključili so 80 dostopovnih točk v ožjem središču mesta (znotraj notranjega cestnega obroča). So pričakovali okrevanje gospodarstva? S tem so delno uresničili prvo fazo, medtem ko bi morala biti druga, omreženje območij znotraj avtocestnega obroča, izvedena do konca septembra. A to se ni zgodilo. Kmalu po predstavitvi WiFreeja so namreč znova stekli dogovori o spremembah pogodbenih obveznosti in ti kljub drugačnim napovedim še trajajo. Po vsem sodeč je bil prvi aneks bolj formalnost in zgolj pogoj za zagon projekta, bistvene spremembe pa so preložili na drugi aneks. Kot smo že poročali, so nam julija lani na občini odgovorili, da so »v sklepni fazi dogovora z zasebnim partnerjem, s katerim bodo med drugim redefiriirani roki za izvedbo omrežja WiFree«.
Na začetku januarja nam je direktorica mestne uprave Jožka Hegler dejala, da načrtujejo, da bo aneks med partnerji sklenjen do konca januarja ali na začetku februarja. Zdaj Arian Debeljak, vodje centra za informatiko na mestni upravi, pravi, da »zaključujejo dodatna pogajanja«. Razlog za nove spremembe so menda »spremenjene gospodarske razmere«. Toda te ne ob sklenitvi pogodbe med občino, Telekomom in Nilom aprila 2012 ne ob podpisu prvega aneksa januarja 2013 niso bile spodbudne, niti takrat na podlagi gospodarskih kazalnikov in napovedi ni bilo realno pričakovati, da se bodo v kratkem bistveno popravile. Debeljak sicer pravi: »Spremenjene gospodarske razmere, ki vplivajo na kupno moč potrošnikov, so se po sklenitvi pogodbe močno poslabšale, in to bolj, kot so stranke lahko predvidele, tako da obseg vzpostavitve brezžičnega omrežja, dogovorjen s pogodbo, ne ustreza več spremenjenim gospodarskim razmeram in bi nadaljevanje projekta v enakem obsegu vsem strankam povzročilo dodatne stroške. Zaradi navedenih razmer in s ciljem odgovornega ravnanja z javnimi sredstvi pri iskanju ustrezne rešitve za nadaljevanje projekta z zasebnima partnerjema zaključujemo dodatna pogajanja.«
Tokrat na občini prvič priznavajo, da bo obseg projekta okrnjen. »Glede na opisane okoliščine ne bomo mogli zagotoviti tolikšne pokritosti, kot je bila načrtovana, temveč bomo pokrili tista območja, kjer pričakujemo največ uporabnikov,« pravi Debeljak. Predvideno je bilo, da bo središče mesta znotraj notranjega cestnega obroča pokrito skoraj v celoti oziroma 90-odstotno, WiFree naj bi bil dostopen v 80 odstotkih naseljenega območja do obvoznice in v dobri tretjini preostalih naseljenih območij do občinske meje.
Druga faza projekta (območje do obvoznice) bi morala biti izvedena septembra lani, tretja faza (naselja zunaj obvoznice) pa do konca julija letos. Po pogodbi bi moralo do zaključka tretje faze delovati 1430 dostopovnih točk. Trenutno je postavljenih le 173 točk. Septembra jih je delovalo 160, kar pomeni, da se je internetno območje v zadnjega pol leta minimalno razširilo. Takrat smo na Telekomu izvedeli, da jih bodo po dogovoru z občino postavili dvesto.
So pa, kot zdaj pravi Katarina Prešeren, vodja odnosov z javnostmi pri tem podjetju, postavili tudi nekaj točk zunaj ožjega središča mesta: »Pokriti so deli Rožne doline, Bežigrada, Zaloške in Poljanske ceste ter Prul in park Tivoli, medtem ko območje zunaj notranjega cestnega obroča (obvoznice) ni pokrito.« Glede nadaljnje širitve tudi pri Telekomu odgovarjajo, da »trenutno z MOL iščejo ustrezne rešitve za izvedbo projekta v manjšem obsegu. Končno število točk in območja pokritosti bodo znani po sklenitvi novega dogovora.« Na občini so sicer z WiFreejem zadovoljni, »saj deluje stabilno in zanesljivo«.
Vir: Delo
