Direktiva o hrambi podatkov ne velja več, slovenski zakon še

Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 28. 04. 2014 | Avtor: Barbara Kvas

Sodišče Evropske unije je razveljavilo (izničilo) evropsko direktivo o hrambi telekomunikacijskih podatkov (angl. data retention directive), ki jo je tudi Slovenija pred leti hitro prenesla v svojo zakonodajo in se pri tem odločila za eno najdaljših trajanj shranjevanja. Kasnejši popravek zakona o elektronskih komunikacijah je dobo skrajšal, zdaj pa bi morali vse to odstraniti iz zakona.

Sodišče je glede shranjevanja podatkov o klicih in priklopih na internet razsodilo, da direktiva krši temeljne pravice državljanov. Ministri držav članic EU so direktivo sprejeli leta 2006 kot odziv na teroristične napade v Londonu in Madridu in jo označevali za enega od glavnih ukrepov pri preprečevanju tovrstnih napadov. Nič niso pomagala opozorila, da bo hramba podatkov za te namene neučinkovita.

Slovenija je pri sprejemanju hitela

Slovenija je direktivo v zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom) prenesla leto dni pozneje, pri čemer sta vlogo glavnih zagovornikov prevzela takratna minister za pravosodje Lovro Šturm in vodja direktorata za elektronske komunikacije Matjaž Janša.

Čeprav je direktiva dovoljevala tudi šestmesečno hrambo podatkov, se je naša politika odločila za dveletno obdobje shranjevanja podatkov pri operaterjih. Dve leti pozneje je pristojno ministrstvo s popravkom ZEKoma hrambo skrajšalo na 14 mesecev za telefonske klice in osem mesecev za podatke o internetni komunikaciji. Operaterji morajo med drugim shranjevati, kdo koga kliče, kje sta oba udeleženca v komunikaciji, koliko časa traja klic in podobno. Vsebina komunikacije ni del direktive in vanjo operaterji in policija, ki do podatkov lahko dostopa na podlagi odredbe sodišča, ne smejo posegati.

Kljub temu pa direktiva resno posega v temeljno pravico do spoštovanja zasebnosti in zaščite osebnih podatkov, je v sodbi zapisalo sodišče, ki je odločalo na pobudo Avstrije in Irske. V Nemčiji je hrambo podatkov že pred tem razveljavilo tamkajšnje ustavno sodišče. Medtem ko slovensko, kamor je pritožbo vložila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, o tem še ni odločalo.

Evropsko sodišče je dodalo, da so postavljene določbe presegle tisto, kar je nujno. Menilo je, da je hrambo podatkov sicer mogoče obravnavati kot primerno orodje za boj proti hudim kaznivim dejanjem, vendar je hkrati ugotovilo, da je unija z direktivo prekoračila meje sorazmernosti. »Direktiva bi morala biti zastavljena ožje in omejena le na najnujnejše posege v temeljne pravice,« piše v sodbi. Sodišče je poleg tega še opozorilo na odsotnost določila, da se morajo podatki hraniti na ozemlju EU, in posledično pomanjkljiv nadzor nad morebitnimi zlorabami.

»Odločitev sodišča pozdravljamo in pričakujemo, da ji bo naše ustavno sodišče – glede na to, da smo že zahtevali presojo ustavnosti – sledilo ter razveljavilo zadevne določbe ZEKoma-1. Sicer pa bi verjetno države članice EU tudi brez takih zahtev morale spoštovati odločitve evropskega sodišča,« se je na sodbo odzval namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič.

V uradu pooblaščenke so ob vložitvi ustavne presoje zapisali, da obvezna hramba podatkov o uporabi javnih komunikacijskih storitev posega v več človekovih pravic, pri tem pa ne daje pričakovanih rezultatov. »Obstajajo resni pomisleki o nesorazmernosti ukrepa, ki izhajajo iz dejstva, da ta zadeva prizadene slehernega, ki pri komunikaciji uporablja elektronska komunikacijska sredstva, ne glede na to, da se v celoti ravna po pravu in ne krši nobenega predpisa,« so zapisali v zahtevi za ustavno presojo.

Oporekali so tudi temu, da se podatki v nasprotju z direktivo hranijo za potrebe kazenskih postopkov brez omejitev na huda kazniva dejanja. Ustavno sodišče je postopek septembra lani prekinilo prav zaradi postopkov pred luksemburškim sodiščem, češ da pred njegovo sodbo ne more odločati. Evropsko sodišče je zdaj odločilo, zato bi verjetno moralo tudi slovensko.

Bodo hrambo izbrisali iz zakona?

Bo torej veljal avtomatizem in bodo države tudi brez odločitev nacionalnih ustavnih sodišč iz zakonov izbrisale od tega tedna neveljavno direktivo? Glede na odgovor ministrstva za izobraževanje, znanost in šport obstajajo možnosti za tako ukrepanje. »Ker je sodišče EU sprejelo odločitev, da je direktiva o hrambi podatkov neveljavna, bo to zagotovo imelo vpliv tudi na zakonsko ureditev v Sloveniji, vendar je pred tem treba odločbo sodišča EU podrobneje preučiti,« so odgovorili z ministrstva.

Glede na velik interes za uzakonjenje hrambe pred leti – na javnih predstavitvah so ga kazali tudi predstavniki policije – pa ni izključeno, da bi te določbe poskusili s takimi ali drugačnimi argumenti ohraniti v zakonu. Koliko zahtev za dostop do podatkov in koliko primerov so rešili prav zaradi tega, policija sicer ne razkriva. Že ob sprejemanju direktive pa so mnogi opozarjali, da prav teroristi in organizirani kriminal ne uporabljajo komunikacijskih sredstev in storitev, s katerimi bi se sploh znašli v zbirkah, ki jih ustvarja hramba prometnih podatkov. Zanašajo se na nenaročniške telefone, ki jih uporabljajo samo enkrat, prilagojene radijske postaje in predvsem osebno komunikacijo.

Operaterji sicer podatke hranijo v sobah, do katerih ima dostop le peščica ljudi, po preteku zakonsko določenega roka pa se podatki anonimizirajo in nato nosilce, na katerih so, uničijo. Zanimivo bo videti, ali bodo operaterji zahtevali povrnitev stroškov, saj so se že ob uvajanju obvezne hrambe pritoževali, naj jo plača država, če jo hoče imeti.

Vir: Delo