V računalniški pismenosti rahlo nadpovprečni, a le na osnovni ravni
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 24. 11. 2014 | Avtor: Barbara Kvas
Slovenski osmošolci so spomladi leta 2013 sodelovali v prvi mednarodni raziskavi o računalniški pismenosti in se uvrstili med sedmo in deseto mesto na mednarodni lestvici. Osem odstotkov otrok ne dosega niti prve, torej najbolj osnovne ravni.
Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti ICILS spada v celostni sklop mednarodnih evalvacij v izobraževanju, s katerimi želijo podpreti zagotavljanje kakovosti.
Po besedah nacionalne koordinatorice dr. Eve Klemenčič so preverjali računalniške, informacijske in druge sposobnosti učencev pri reševanju nalog, merili pa so z računalniki. Predvsem jih je zanimalo, kako znajo posamezniki uporabljati računalnik za raziskovanje, ustvarjanje in sporazumevanje, zato da lahko učinkovito sodelujejo doma, v šoli, na delovnem mestu in v skupnosti.
V slovenskih šolah nimamo obveznega predmeta računalništvo, le izbirnega, toda IKT je omenjena v vseh učnih načrtih. Tudi v drugih državah je poučevanje teh znanj in veščin zelo različno urejeno.
V mednarodni raziskavi je sodelovalo 60.000 učencev, 35.000 učiteljev in 3300 šol, v Sloveniji pa 219 šol, 3740 učencev in 2787 učiteljev. Merili so sposobnost zbiranja, ustvarjanja in izmenjave informacij. Mitja Čepič Vogrinčič je na primeru izdelave oglasnega plakata za popoldansko športno dejavnost predstavil, kako so pri učencih ugotavljali spretnost dela z računalnikom.
Med drugim se je izkazalo, da je investicija v računalniško opremo šol smiselna, ampak mora biti tudi jasno, zakaj jo imeti in kako jo uporabljati. »Da nimaš doma računalnika, je velik hendikep, kopičenje opreme pa nima velikega vpliva,« so povedali na predstavitvi rezultatov.
Štiri ravni
Dosežki so bili razvrščeni v štiri zahtevnostne ravni. Večina držav se je uvrstila v drugo raven, tudi Slovenija. Učenci, ki so dosegli to raven, so uspešno osvojili temeljne veščine zbiranja in urejanja informacij, sposobni so slediti specifičnim navodilom pri oblikovanju digitalnih izdelkov in uporabljali oblikovalske konvencije in so pozorni tudi na zaščito osebnih informacij.
Toda podrobnejši vpogled kaže, da prve (to je osnovna raba računalnika) ravni ne dosega osem odstotkov učencev (mednarodno povprečje je sicer 17 odstotkov), četrto pa le 0,4 odstotka. Prvo raven dosega 28 odstotkov, drugo 47, tretjo (to pomeni, da znajo ovrednotiti zanesljivost informacij, jih urejati in zbirati) pa 16.
Z računalniško pismenostjo je namreč povezano marsikaj: v vseh državah socialno-ekonomski položaj in razvojni indeks IKT, v večini držav pa tudi spol, izkušnja učencev z uporabo računalnika, izobrazba staršev, število knjig doma, poklicni status staršev …
»Govorimo o digitalni nativci, torej o otrocih, ki so se tako rekoč rodili z računalnikom, vendar lepo število otrok zna računalnik uporabljati samo za osnovne namene,« je poudaril Mitja Čepič Vogrinčič.
Dekleta so dosegla boljši rezultat od fantov (v Sloveniji je razlika znašala 29 točk), otroci, ki pričakujejo, da bodo šli na univerzo, pa so dosegli kar 61 točk več od tistih, ki pričakujejo, da bodo končali zgolj srednjo šolo. Pomembna razlika je bila tudi med starši. Otroci tistih z univerzitetno izobrazbo so dosegli 55 točk več kot otroci staršev s končano osnovno šolo.
Izobraževanje učiteljev
Državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo dr. Andreja Barle Lakota je pri tem dejala, da jo rezultati skrbijo, saj je osem odstotkov otrok, ki ne dosegajo prve ravni, ogroženih, da se bodo znašli na robu družbe. »Naše aktivnosti bodo usmerjene v reševanje tega problema. Ni dobro znamenje, da večina učencev dosega le drugo raven, in ni dobro znamenje, da se ponavljajo vzorci iz drugih raziskav in da so, denimo, otroci priseljencev posebej ogroženi. Pogledati bo treba, kako se izsledki te raziskave povezujejo tudi z izsledki raziskave o bralni pismenosti. Morda bi tu kazalo iskati rešitve.«
Na ministrstvu bodo ukrepe zasnovali z evropskimi sredstvi, saj drugih za razvoj ni. »Primeri dobrih praks kažejo, da samo z opremljenostjo, čeprav te ne gre zanemariti, ni mogoče doseči dobrega rezultata. Treba bo delati na razvoju pedagogike in didaktike, da bodo učitelji bolje opremljeni za učinkovito rabo IKT za dosego znanj na številnih področjih. Kar nekaj učiteljev se je že usposabljalo za rabo IKT. A če ta izobraževanja potekajo preveč izolirano in niso povezana z vsakodnevno pedagogiko in didaktiko, ne morejo dati učinkovitih rezultatov. Učitelji se morajo naučiti uporabljati tehnologijo v avtentičnih okoljih.«
Na predstavitvi raziskave so njeni avtorji posebej opozorili tudi na dejstvo, da znotraj računalniške pismenosti ni standardov, kaj naj bi otroci po končani devetletki vedeli. Vsako predmetno področje ima tudi poglavje, ki se dotika uporabe IKT, ampak marsikaj je odvisno od tega, kaj učitelji delajo in kaj mislijo, da je pomembno.
Vir: Delo
