Raziskovalni center PEW je ugotovil, da se Američani zavedajo nadzora njihove komunikacije.

Kategorija: Amerika | Datum objave: Monday, 8. 12. 2014 | Avtor: Barbara Kvas

Vse več Američanov se zaveda, da njihove elektronske komunikacije ves čas spremljajo državne varnostne agencije in zasebna podjetja. Na spletu si želijo več zasebnosti, a so se z elektronskim nadzorom večinoma sprijaznili, saj menijo, da ga ne morejo več preprečiti.

Na ameriškem raziskovalnem centru za raziskave internetnih navad PEW so v začetku meseca ponovili lansko raziskavo o Američanih in zasebnosti, ki so jo izvedli kmalu po odmevnih razkritjih nekdanjega obveščevalca NSA Edwarda Snowdna.

Ugotovili so, da je kar 43 odstotkov vprašanih »dobro seznanjenih« z medijskimi poročili, da njihova vlada množično nadzoruje telefonske pogovore, elektronska pisma in spletno dejavnost v imenu lova na teroriste. Z vladnimi nadzorovalnimi programi je bilo »delno seznanjenih« še 44 odstotkov vprašanih in le pet odstotkov jih je odgovorilo, da še niso slišali za vladne prisluhe.

Še bolje so Američani seznanjeni s komercialnim zbiranjem osebnih podatkov. Kar 91 odstotkov vprašanih se »močno strinja«, da potrošniki nimajo nadzora nad zbiranjem in uporabo podatkov, ki so jih vede ali nevede prepustili zasebnim podjetjem. Okoli 80 odstotkov uporabnikov je zaskrbljenih zaradi oglaševalskih algoritmov na družabnih omrežjih in 70 odstotkov anketirancev meni, da vlada »verjetno« spremlja dejavnosti na družabnih omrežjih brez njihove vednosti.

Čeprav Američani večinoma ne odobravajo vladnih nadzorovalnih programov in se 80 odstotkov vprašanih strinja, da bi morali biti državljani »zelo zaskrbljeni« zaradi takšnega početja, hkrati menijo, da jih lahko edino regulatorji obvarujejo pred vsiljivimi oglaševalci (tako sta odgovorili dve tretjini anketirancev). Večina podpira tudi trditev, da bi morali komercialni ponudniki zbirati samo podatke, ki jih potrebujejo za optimizacijo storitev ali za financiranje brezplačnega poslovnega modela, uporabnikom pa ponuditi možnost, da sami izberejo, katere podatke bodo delili v zameno za storitev.

Analitiki centra PEW ugotavljajo, da so Američani precej bolje seznanjeni s problematiko elektronske zasebnosti kot lani, a to vedenje večinoma ne spreminja njihovih spletnih navad. Le najbolj premožni in izobraženi udeleženci raziskave redno preverjajo svojo spletno identiteto, uporabljajo programska orodja za varno komuniciranje ali se sprašujejo, kako je mogoče popraviti morebitne napačne informacije na spletu. Boljša obveščenost ima lahko celo nasproten učinek, saj velik delež vprašanih meni, da na spletu ni več mogoče ohraniti zasebnosti – niti če bi dosledno uporabljali varnostna orodja in upoštevali navodila svetovalcev za informacijsko zasebnost. Zato kljub seznanjenosti z varnostnimi tveganji postajajo vse bolj pasivni.

Ugotovitve centra PEW so znova pokazale, da problemi informacijske varnosti niso predvsem tehnični, ampak je enako pomembna človeška psihologija. Medijsko poročanje o nenadzorovanem početju varnostnih služb in komercialnih spletnih podjetij je med javnostjo okrepilo občutek, da so nemočni pred sistematičnimi posegi v zasebnost. Vendar so orodja za varnejše elektronsko komuniciranje kljub temu učinkovita varovalka pred nepooblaščenimi množičnimi prisluhi, sicer policije in varnostnih služb ne bi tako skrbelo privzeto šifriranje komunikacij in podatkov, ki ga uvajajo ponudniki internetnih storitev in proizvajalci naprav. Uspehi ameriških civilnodružbenih gibanj v boju za internetno nevtralnost pa kažejo, da so organizirana družbena gibanja še vedno najboljša obramba pred nenadzorovano samovoljo političnih elit in kapitala.

Vir: Delo