Wikimedia toži NSA zaradi sistematičnega in množičnega prisluškovanja na internetu

Kategorija: Amerika | Datum objave: Monday, 16. 03. 2015 | Avtor: Barbara Kvas

Neprofitna fundacija Wikimedia je vložila tožbo zoper NSA zaradi sistematičnega in množičnega prisluškovanja na internetu. Kot tožniki sodelujejo tudi Human Rights Watch, Amnesty International in številne druge organizacije, soobtoženi pa so še direktor NSA, generalni državni tožilec in ameriško ministrstvo za pravosodje.

V tožbi, ki so jo vložili na sodišču v Marylandu, ker ima NSA tam sedež, ji očitajo kršenje z ustavo zagotovljenih pravic. Konkretno sta pod vprašajem prvi amandma, ki zagotavlja svobodo izražanja, in četrti amandma, ki zagotavlja zaščito pred neupravičenimi posegi v zasebnost.

V Fundaciji so dejali, da bodo problematizirali zlasti nadzor v tranzitu (upstream surveillance), ko NSA posega neposredno v podmorske kable, usmerjevalnike in drugo infrastrukturo, ki prenaša internetni promet. NSA pri tem početju dobi dostop do vseh podatkov in šele potem po njih išče relevantne ključne besede.

Ameriška zakonodaja brez sodnih odredb ne dovoljuje prisluškovanja ameriškim državljanom, kar naj bi NSA po trditvah tožnikov sistematično kršila. Zajem podatkov v tranzitu ureja zloglasni zakon FISA (Foreign Intelligence Surveillance Act) iz leta 1978 z dopolnili iz leta 2008, ki ga dovoljuje, če je tarča Neameričan izven ZDA. V tožbi trdijo, da NSA prekoračuje zakonodajo. Zaradi množičnega prisluškovanja je manj verjetno, da bodo tuji novinarji, žvižgači, žrtve in ostale zainteresirane stranke delile informacije s Fundacijo.

Amnesty International je že leta 2009 vložila tožbo, s katero so se borili proti sprememba zakona FISA iz leta 2008. Po zakonu je namreč zadostovalo, da je NSA verjela, da je posameznik izven ZDA, ni pa bilo treba izkazati utemeljenega suma, da je tarča tuji državljan. Amnesty International je trdila, da so imeli velike nevšečnosti in višje stroške pri komunikaciji s posamezniki izven ZDA, ki jih je NSA verjetno označila kot prisluškovanja vredne.

Sodišče je leta 2009 sodbo zavrglo, ker tožniki niso mogli dokazati, da je NSA njihovim komunikacijam dejansko prisluškovala. Primer je po pritožbah prilezel do vrhovnega sodišča, ki je tožbo februarja 2013 zavrglo (resda s tesnim rezultatom 5-4); le nekaj mesecev pozneje je Snowden poskrbel za največji obveščevalni vihar v zgodovini.

Ni še jasno, ali se bo tožba sploh kam premaknila ali pa jo bo sodišče zavrglo. Tožniki bodo morali dokazati, da jim je bila z ravnanjem NSA povzročena škoda. NSA pa seveda ne bo razkrila, ali in komu je sploh prisluškovala.

Vir: Slo-tech