Članek v časopisu Dnevnik: Stranke na spletu predvsem nagovarjajo, premalo pa poslušajo
Kategorija: Blog | Datum objave: Saturday, 2. 08. 2008 | Avtor: Barbara Kvas
V štirih letih od prejšnje državnozborske volilne kampanje je razvoj svetovnega spleta občutno napredoval. To so opazile tudi večje politične stranke, ki državljane nagovarjajo tudi prek prenovljenih spletnih strani.
Raziskovalci opozarjajo, da so spletišča močno komunikacijsko orodje, ki ga stranke lahko tudi zlorabijo, trenutno pa izkoriščajo le tiste možnosti spleta, ki jim omogočajo predstavljanje dodelane samopodobe. Priznavajo, da so predstavitve stališč in programov pri izbiri na volitvah sicer pomemben dejavnik, a hkrati opozarjajo, da je vključevanje državljanov pri sprejemanju odločitev oziroma tako imenovana elektronska participacija na slovenski spletni strankarski sceni še vedno v povojih.
Splet je za stranke lastna medijska hiša
Lastne spletne strani politične stranke “neposredno nadzorujejo in lahko praktično brez omejitev sporočajo vsebine, ki so v njihovem interesu in jih v drugih medijih ne morejo, trdi raziskovalec na Inštitutu za elektronsko participacijo Simon Delakorda in dodaja, da “to dejstvo odpira precej prostora tudi za negativno kampanjo”. Tudi na spletnih straneh strank je mogoče opaziti nestrpne pisce, nepodpisane tekste in dvomljive vsebine, ki so podane v obliki novinarskega žanra. Trenutno odmevajo posnetki na portalih Youtube in Google, ki poskušajo očrniti različne politične opcije v Sloveniji, a jih je nemogoče povezati s katero koli od strank.
Videovsebine imajo sicer nizko gledanost, “zato ta spletna okolja še niso postala tako pomemben poligon predvolilnih bojev kot na primer v Združenih državah Amerike”, dodaja Igor Vobič iz Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja. “Podobno kot spletni portali strani političnih strank v svojih objavah povzemajo novice Slovenske tiskovne agencije, to velja predvsem za stran Slovenske demokratske stranke,” pravi Vobič in opozarja, da so novinarji primarno odgovorni javnosti, predstavniki za odnose z javnostmi pa lastni politični stranki, “kar močno vpliva na ponujene vsebine”.
Stranke nagovarjajo obiskovalce, manj pa jih upoštevajo
Stranke morajo svoje “spletne prostore poleg multimedijskega vidika odpreti tudi za vprašanja in mnenja državljanov ter za javne in odprte argumentirane razprave, ne pa le za nagovarjanje, kot to počnejo že od leta 2000”, meni docentka na katedri za medijske in komunikacijske študije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Tanja Oblak.
Vsekakor so v času volitev predstavitve posameznih strank pomembne, da se volilci lahko pravilno odločijo, dodaja urednica spletnega mesta E-demokracija.si Barbara Kvas. “Posamezniki, ki so po volitvah na oblasti, bi morali med štiriletnim mandatom komunicirati s svojimi državljani, kar do zdaj niso počeli,” trdi Kvasova in pravi, da v Veliki Britaniji na lokalni ravni ljudje lahko prek spleta že sodelujejo pri sprejemanju političnih volitev in s svojimi predstavniki dvosmerno komunicirajo. “Pri nas po volitvah bleščeče strani praviloma zamrejo,” pravi Kvasova in navaja primer predsednika države Danila Türka, ki je po volitvah prenehal pisati blog.
Oblakova meni, da je dogajanje v parlamentu pokazalo, da je trenutna slovenska politična srenja v veliki meri zaznamovana z nizko politično kulturo. V kolikor se na spletu letos ta prostor “ne bo odprl na drugačen način, so spletna mesta političnih strank samo privlačen medijski oglas”, še dodaja Oblakova.
Avtor članka: Blaž Mazi
Članek je bil prvotno objavljen v Dnevniku, 2.8.2008
