Google Glass: Očala s kupom zasebnostnih vprašanj
Kategorija: Amerika | Datum objave: Monday, 18. 03. 2013 | Avtor: Barbara Kvas
Elektronska očala google glass bodo posegala v zasebnost , odgovorov glede obdelovanja podatkov pa Google ne da.
V restavraciji sedi mladenič z googlovimi očali. Od danes to ni več moj najljubši lokal, je v tvitu zapisal David Yee, tehnični direktor v podjetju Editorially. Njegova reakcija ni osamljena, saj je vse več komentatorjev zaskrbljenih zaradi groženj, ki jih googlova novost pomeni za varovanje zasebnosti.
Lani so po svetovnem spletu najprej zakrožile fotografije soustanovitelja Googla Sergeja Brina, ki se je z nenavadnimi očali sprehodil po nekaj estradniških dogodkih. Sledili so videoposnetki, kako si pri Googlu predstavljajo prihodnost osebnih komunikacijskih naprav.
Uporabnik googlovih očal bo lahko vsak trenutek sledil dogajanju v elektronskem svetu. Prebiral bo elektronska sporočila, z elektronsko tajnico usklajeval sestanke, telefoniral, si beležil prizore in pogovore, jih shranil v googlovem oblaku ali jih objavljal na elektronskih družabnih omrežjih. Številni razvijalci aplikacij so prikazali posnetke nameščenih programov za prepoznavanje obrazov, navigacijo, turistično vodenje in lokacijsko oglaševanje.
Googlova očala so obljubljala zmogljivosti pametnega mobilnika z uporabniškim vmesnikom, kakršnega so poznali ljubitelji znanstvene fantastike iz sedemdesetih in osemdesetih let. Ta vmesnik je vznejevoljil prve kritike, ki so se zmrdovali nad obliko očal, nezanesljivostjo glasovnih ukazov in visoko ceno (po prvih napovedih so bila očala ocenjena celo na 1500 dolarjev). A so jih zagovorniki hitro potolažili, da bo nekaj oblikovalskih in tehnoloških izboljšav kmalu odpravilo začetne pomanjkljivosti, ponudba pa bo znižala začetne cene na nekaj dolarskih stotakov.
Prikrito snemanje v javnosti
Vendar so prvi resnejši uporabniški preizkusi pokazali, da glavni problem googlovih očal ni njihovo nedelovanje. Prave težave se bodo začele, ko bodo (poceni) očala zares delovala, saj njihova uporaba odpira kompleksna pravna in zasebnostna vprašanja.
Prvo tako vprašanje je lastništvo nad podatki, ki jih bodo googlova očala zajemala in shranjevala na njegovih strežnikih. Drugo vprašanje je možnost neopaznega snemanja okolice – pogovorov s prijatelji, zasebnih prizorov in dogajanja v javnih prostorih – pred katerim se obiskovalci ne bodo mogli obvarovati.
Prav tako sogovorniki ali naključni obiskovalci javnih prireditev ne bodo imeli nobenega vpliva na delovanje programov za prepoznavanje obrazov in aplikacij za povezovanje v družabna omrežja, ki jih bodo namestili uporabniki googlovih očal in se strinjali s pogoji uporabe očalastih elektronskih storitev. Spremenili se bodo tudi načini medosebnega komuniciranja, saj bomo z uporabniki elektronskih očal verjetno komunicirali drugače, ker ne bomo nikoli vedeli, kdo vse nas tisti trenutek opazuje in kam se prenaša naš pogovor.
Omenjena tveganja niso samo hipotetična, saj je Google v zadnjih letih ustvaril izjemno veliko zbirko podatkov o uporabnikih, ki združuje informacije o spletnem iskanju, elektronski pošti, delovanju androidnih mobilnikov, vsebini spletnih fotografskih albumov, posnetih videih in poslušani glasbi.
Elektronska očala ali kak soroden kos oblačilne elektronike bi mu omogočil še več vpogleda v uporabniško vedenje. Google bi lahko »videl«, kaj uporabnik gleda, kaj kupuje v trgovini, kaj naroča v restavraciji in s katerimi osebami se druži tudi v živo.
Predstavniki Googla doslej niso hoteli komentirati vpliva očal na uporabniško zasebnost in odgovarjati na vprašanja, kaj bodo počeli z uporabniškimi podatki. Gotovo je le, da so možnosti uporabe tako velike zbirke podatkov neskončne, prav tako je mogoče že danes predvideti številne zlorabe, pred katerimi ni učinkovitih varovalk.
Vir: Delo
