eKlic: Na pomoč bo poklical kar avto sam
Kategorija: EU | Datum objave: Monday, 8. 04. 2013 | Avtor: Barbara Kvas
Od leta 2015 bodo morala biti vsa vozila opremljena s posebno napravo, ki bo v primeru nesreče sama poklicala številko za pomoč 112 ter pri tem med drugim sporočila točno lokacijo, podatke o gibanju vozila pred nesrečo, vrsto goriva in podobno.
S tem naj bi se občutno skrajšal čas od trenutka prejetega klica na pomoč do trenutka, ko na kraj nesreče odidejo reševalne ekipe. Storitev eKlic (eCall) pa bi se v prihodnje utegnila koristno uporabiti tudi v številnih drugih javnih storitvah. Svoje znanje k razvoju naprednega sistema prispevamo tudi Slovenci.
Pobuda o namestitvi sistema za samodejni klic v sili v avtomobile je v Evropi stara že skoraj desetletje, zdaj, z evropsko direktivo, pa postaja dejstvo. Vsa novejša vozila bodo imela napravo s sprejemnikom GPS in modulom GSM predvgrajeno, možno pa bo nabaviti tudi mobilno napravo, ki bo prek modula bluetooth delovala v povezavi s pametnim telefonom in preusmerila klic na številko 112, kar bo rešitev predvsem za avtomobile starejšega datuma. Poenostavljeno povedano, če bo naprava v avtomobilu zaznala močan trk, se bo sprožil sistem eKlic in prek omrežja najbližjega operaterja mobilne telefonije samodejno poklical številko za klic v sili 112, obenem pa poslal še nabor podatkov, ki jih bodo operaterji predelali in poslali službi za sprejem klicev v sili.
»V tako imenovanem minimalnem naboru podatkov bodo med drugim čas in kraj nesreče, število udeležencev – vozilo bo iz podatka o obremenitvi sedežev razbralo, ali je potnik na sedežu ali ne –, zelo pomemben pa bo podatek o pojemkih, ki bo povedal, kako hitro se je vozilo ustavilo. Če na primer udari v betonsko steno, je pojemek zelo velik, če drsi po cesti, je pojemek manjši in iz tega bo pozneje, ko bomo imeli več izkušenj, mogoče oceniti težo nesreče. Med podatki bo tudi tisti o gibanju vozila ob nesreči – ali je drselo bočno ali se je prevračalo … – in podatek o vrsti goriva, ki je pomembna informacija zlasti za gasilce: pristopi reševanja oziroma gašenja so namreč različni, odvisni od tipa pogona,« je pojasnil Boštjan Tavčar, vodja centra za obveščanje in alarmiranje na Upravi RS za zaščito in reševanje. »Nato se bo naprava vključila v pogovor, zato se bo tisti, ki je v vozilu, lahko – če bo tega seveda sposoben – pogovoril z operaterjem in tako sporočil še bolj podrobne informacije, takšne pač, kakršne naj bi sporočil vsak, ki pokliče na številko 112 (glej okvirček, op. p.).«
Sliši se precej preprosto, a takšna rešitev zahteva številne tehnološke, informacijske pa tudi kadrovske prilagoditve. »Po zakonu so mobilni operaterji tisti, ki morajo posameznikov klic z mobilnega telefona na 112 pripeljati do centra, ki sprejema nujne klice, v primeru eKlica bodo morali operaterji zagotoviti še prenos podatkov, kar pomeni nadgradnjo njihove opreme z elementi, ki bodo omogočili zajem in posredovanje teh podatkov v centre za obveščanje. Hkrati bodo morali zagotoviti kakovost delovanja te storitve tako v normalnih kot v razmerah večjih nesreč: če se na primer na avtocesti zgodi prometna nesreča, se lahko linije hitro preobremenijo, saj je lahko v nesrečo vpletenih več ljudi in v tem primeru jih tudi več kliče na pomoč.«
Hitreje in učinkoviteje
Po sprejemu klica v centru pa bo vsa dolžnost in odgovornost pri obveščevalcih. »Osebje, ki bo sprejemalo te podatke – v kraju nesreče najbližjem centru za obveščanje –, bo moralo biti prav tako izkušeno, zlasti pri tolmačenju po GPRS poslanih podatkov. Predvidevamo sicer razvoj aplikacije, ki bo sama presojala o stopnji nesreče, pri čemer se način reševanja ne bo spremenil; običajen načrt ukrepanja na kraju nesreče predvideva navzočnost policije, gasilcev in nujne medicinske pomoči, bodo pa lahko iz podatkov, poslanih prek eKlica, predvideli možne poškodbe in zaplete, kar bo v pomoč pri bolj optimalni pripravi na reševanje.«
Poleg tega je največja prednost in tudi glavni motiv za uvedbo eKlica skrajšanje procesa reševanja. Klic na pomoč se sproži tako rekoč takoj, ko podatkovno vodilo CAN v vozilu iz podatkov, prejetih iz senzorjev za nadzor zračnih blazin, po izračunu pojemkov hitrosti v smeri in pravokotno na smer vožnje vozila zazna hujšo nesrečo, zato lahko center za obveščanje nemudoma pošlje pomoč, in čas je, zlasti v primeru srčnih ali dihalnih zastojev, izjemno pomemben pri ohranjanju življenj pa tudi pri omilitvi poškodb.
Z uvedbo sistema eKlic po vsej Evropi bi po ocenah Evropske unije lahko rešili približno 2500 življenj na leto več in zmanjšali število hujših poškodb za najmanj 15 odstotkov. Pomemben plus je tudi, da bo sistem sporočil točno mesto nesreče, saj bo v napravo vgrajeni GPS pridobil lokacijo iz satelita, tako da bodo odstopanja največ 30 do 50 metrov. »Lokacijo klicatelja ob klicih na 112 pridobimo že zdaj, a lahko gre za precej veliko območje,« je povedal Tavčar. V prihodnje reševalci tako ne bodo imeli težav pri iskanju lokacije in zmedi zaradi številnih krajev, poimenovanih z enakimi imeni, kar bo znova prihranilo dragoceni čas.
Več let usklajevanja
Teh naprav še ni na trgu, se pa njihov strošek ocenjuje na približno sto evrov, a ker bo to del obvezne opreme vozil, bodo proizvajalci strošek najverjetneje vključili v končno ceno avtomobila. »Dvomim, da se bo celoten strošek prenesel v končno ceno, saj bi to zmanjševalo konkurenčnost med proizvajalci, a kljub temu utegne biti končna cena vozila na ta račun malenkost višja. Po drugi strani pa bodo prenosne naprave cenejše, saj jih bodo uporabniki uporabljali v povezavi z mobilnim telefonom,« je povedal Tavčar.
Porodne težave pa so zdaj bolj ali manj mimo. Zapletalo se je že pri standardih, saj je bilo med proizvajalci avtomobilov in proizvajalci druge opreme veliko nasprotujočih si interesov. »Lani so bili končno narejeni enotni in odprti standardi, na podlagi katerih lahko vsak, ki izpolnjuje te zahteve, proizvaja omenjeno opremo,« je povedal Tavčar, glavni in idejni motor razvoja storitev, povezanih s klici v sili, ki so po kakovosti, idejni in tehnični plati povsem v evropskem vrhu. »V Sloveniji smo že pred časom postavili tehnično osnovo, na kateri gradimo vse storitve v povezavi s številko 112 (klic za gluhe in naglušne – wap112, sms112, op. p.), tako da v prvi fazi uvajanja eKlica sploh nismo sodelovali, ker smo te rešitve že predvideli, smo se pa zdaj, ko so potrjeni standardi, vključili v drugo fazo, da zadevo dodelamo in tudi dokončamo. V tem času smo že zaznali, kje bil utegnile nastajati težave, in smo zanje že predvideli rešitve, verjetno zanimive tudi za druge evropske države.«
Preusmeritve na pravi kraj
Ena od teh je možnost prepoznave jezika klicatelja. Slovenski razvijalci sistema so predvideli postavitev sistema s posebnim modulom za prepoznavo jezika, ki se na podlagi prejetega podatka odloči, kam bo posredoval klic v sili. »Če bi se na primer v Ljubljani, ki ni v obmejnem območju, ponesrečil Italijan in govoril le italijansko, bi ljubljanski obveščevalec njegov klic preusmeril v koprski center in bi mu ta pomagal tolmačiti klic. Naša vizija je, da bi sistem ob sprejemu klica nemudoma sporočil, v katerem od naših 13 centrov za obveščanje je tisti trenutek zaposlen operater, ki obvlada jezik klicatelja na pomoč, in bi se lahko nemudoma povezali z njim.« V naših centrih za obveščanje poleg slovenščine govorijo še angleški jezik, na obmejnih območjih pa tudi jezik narodnostnih manjšin.
Druga slovenska rešitev pa predvideva pravilno usmerjanje klicev na obmejnih območjih. »Po prestopu meje smo pogosto še nekaj časa v gostujočem omrežju, zato nas lahko sistem poveže s centrom za sprejem klicev v sili države, ki smo jo zapustili. Sami želimo zadevo nadgraditi tako, da bo sistem po koordinatah ugotovil, v kateri državi se klicatelj v resnici nahaja, in bo zato klic preusmeril v pravi center za obveščanje, kar bo skrajšalo čas pri aktiviranju reševalnih enot. Pri tem aktivno sodelujemo s Hrvati,« je povedal Tavčar in mimogrede navrgel, da so ravno naši sosedi in tudi večini nekdanjih jugoslovanskih držav pri uvajanju številke 112 tako pri normativni ureditvi kot (tehnični) platformi pomagali prav Slovenci in so zelo inovativni, prodorni in tudi nagrajeni na področju številke 112.
Pri razvoju eKlica sodeluje Telekom kot nacionalni pa tudi mobilni operater, Iskratel kot proizvajalec telefonskih central in teh sistemov ter manjše podjetje, ki se ukvarja z informacijskimi rešitvami. »Menim, da bomo s svojimi predlogi rešitev znova prodrli, kar se bo, upam, obrestovalo tudi slovenskim podjetjem pri trženju svojega znanja v tujini.«
A kot poudarja Tavčar, eKlic ni zgolj ena od storitev klica v sili, ampak bo lahko omogočila še številne druge storitve, povezane s človekovo varnostjo. Prek eKlica posredovani podatki bodo lahko na voljo službam za upravljanje prometa, zato bodo lahko nemudoma preusmerjale vozila na obvozne ceste, vlečnim službam, hitremu obveščanju svojcev v primeru nesreče … V tako imenovanih pametnih mestih pa bi lahko vzpostavili povezavo med navigatorjem v avtu in sistemom v mestu, tako da bi v primeru nesreče navigator kar sam začel preusmerjati vozila na proste poti. »Skratka, eKlic je treba gledati širše: kot na sistem, ki ne bo zagotavljal le večje človeške varnosti, ampak bo zlasti v tehnološko razvitih pametnih mestih omogočal dostop do številnih uporabnih, lahko tudi komercialno zanimivih informacij. In to je bistvo,« je sklenil Boštjan Tavčar.
Vir: Nedelo
