Dražba bo zajela vse frekvence mobilne telefonije
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 23. 09. 2013 | Avtor: Barbara Kvas
Predvidoma marca bo stekla dražba za vse razpoložljive radijske frekvence za mobilno telefonijo v Sloveniji. Korak v to smer je objavljen osnutek informacijskega memoranduma.
Agencija za pošto in elektronske komunikacije je, v skladu s prej napovedanim časovnim načrtom, objavila osnutek informacijskega memoranduma s pogoji in pravili dodelitve frekvenc za mobilno tehnologijo. Čeprav vse izvedbene podrobnosti, med njimi tudi izklicna cena, ki jo bo določila Vlada Republike Slovenije, še niso znane, so pri državnem telekomunikacijskem regulatorju prepričani, da so izbrali najboljši način, s katerim bodo izpolnili vsa tri poslanstva tega razpisa: zagotavljanje ustrezne nacionalne pokritosti, zagotavljanje konkurenčnosti med operaterji in pridobivanje ustreznih finančnih nadomestil za državni proračun.
Direktor agencije Franc Dolenc obenem poudarja, da je z načrtovanim potekom razpisa zadovoljna tudi Evropska komisija, čeprav je Slovenija zamudila rok, v katerem je morala del frekvenc, ki so se sprostile zaradi prehoda na digitalno televizijo, podeliti za mobilna omrežja četrte generacije.
Vse za 15 let
Zainteresirane strani, to bodo predvsem slovenski mobilni operaterji, bodo svoja mnenja, komentarje in pripombe lahko podali do 4. novembra, a na APEK si bolj kot uraden odgovor tik pred iztekom roka želijo intenzivno izmenjavo stališč.
S paketno dražbo želijo podeliti vse razpoložljive frekvenčne pasove v območjih 800, 900, 1800, 2100 in 2600 megahercev za obdobje 15 let. Čeprav so se v večini držav Evropske unije odločili za daljša obdobja koncesije, trenutna slovenska zakonodaja dopušča samo 15 let. Dolenc je prepričan, da bi morebitni postopki za spremembo tega zakona ogrozili pravočasnost in učinkovitost načrtovane dražbe.
Skrb za tiste, ki še nimajo hitrega interneta
Osnutek omenja tudi predlagane koncesijske obveznosti. Zanimiva so predvsem določila o pokritosti in zahtevanih hitrostih (na odprtem) za en blok frekvenc v območju 800 megahercev, kjer bodo posebno pozornost namenili naseljem, kjer v dogledni prihodnosti ni videti možnosti zagotavljanja hitrega internetnega dostopa s stacionarnimi povezavami. Seznam teh naselij, kjer tudi okoli sto milijonov evrov vredni projekti odprtih širokopasovnih omrežij niso zagotovili kakovostnih in zanesljivih širokopasovnih dostopov, še ni popolnoma usklajen, pričakujejo ga predvidoma prihodnji teden. Naselja s tega seznama bodo obvezna pri zagotavljanju predpisanih odstotkov pokritosti na nacionalni ravni s hitrostmi na zunanji strani stavb najmanj deset megabitov v sekundi, je pojasnil Dolenc
Dolenc: Slovenska asimetrija je med največjimi
V osnutku memoranduma je tudi nekaj določil, ki skušajo manjša slovenska operaterja in morebitne nove zavarovati pred asimetrijo, ki je v Sloveniji močno poudarjena, je še povedal Dolenc. Dva največja slovenska mobilna operaterja obvladata okoli 88 odstotkov trga: “Edino še na Malti, kjer je 300 tisoč prebivalcev, je taka asimetrija.” V ta namen so predpisali spektralne kape (največjo mogočo količino frekvenc, ki jo lahko na dražbi pridobi posamezni operater) in rezervirali manjši del spektra (dva pasova po pet megahercev v območju 800 megahercev), ki bodo na voljo le novim operaterjem in tistim, ki imajo manj kot 15-odstotni tržni delež.
Dolenc pa nima odgovora na vprašanje, koliko operaterjev mobilne telefonije bi bilo najbolj prav za Slovenijo. Na vprašanje, kako komentira, da se celo na velikih trgih, kot je Nemčija, ne bodo obdržali štirje operaterji, je Dolenc, brez nehvaležne omembe konkretne številke za Slovenijo, povedal le, da si v Sloveniji želijo zdravega konkurenčnega okolja tudi na trgu mobilne telefonije.
Stroške je lažje oceniti kot pričakovani izkupiček
Koliko naj bi država iztržila s to dražbo, je težko oceniti drugače kot na podlagi izkušenj drugih držav, ki so skozi ta postopek že šle – a razmere pri nas, tudi zaradi slovenskih posebnosti, bodo lahko na koncu bistveno drugačne. Znano pa je, koliko denarja bo APEK porabil za pripravo in izvedbo dražbe, vključno s plačilom štirim mednarodnim svetovalnim podjetjem. Celoten projekt bo tako vreden med 700 tisoč in milijonom evrov, odvisno od morebitnih naknadnih in nepredvidenih stroškov, pri čemer ta vrednost ne zajema plač zaposlenih na APEK, ki pri tem sodelujejo.
Vir: SiOL
