Bi se programiranja morali učiti že osnovnošolci?

Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 18. 11. 2013 | Avtor: Barbara Kvas

Čeprav znanje jezikov za programiranje že danes ponuja velike prednosti na svetovnem trgu, se zdi, da naše šolstvo in odnos družbe zaostajata za realnostjo. Ekipa Šola programiranja je zato ustvarila peticijo, naj se pouk programskih jezikov uvede v osnovne šole.

Čeprav se uvedba programskih jezikov v redni učni program osnovnih šol marsikomu zdi neverjetna in morda celo vzbuja skrb, če so se osnovnošolski otroci sploh sposobni soočiti s tako zahtevnim učnim programom, so se podobni predlogi v svetu že sprejeli. Estonija je letos kot prva država uvedla pouk programiranja v osnovne šole, začeli pa so že s prvim razredom. Z uvajanjem so pričeli tudi na Finskem.

Estonija in Finska sta tudi sicer med najbolj s spletom povezanimi državami in družbami, kar se pozna tudi pri gospodarskih uspehih njihovih podjetij, ki temeljijo na računalniških znanjih. Prednosti zgodnjega učenja programskih jezikov se zdijo pomembne tudi predlagatelju peticije v Sloveniji Vitu Hrženjaku. Hkrati pa ga skrbi, da bo pomembnost zgodnjega učenja programskega jezika šolstvo dojelo šele čez 15 let.

Glavni problem razlika generacij

»Glavni problem pri uvajanju programiranja v šolo je razlika v generacijah,« je prepričan. »Starejše generacije, med katerimi so tudi ljudje, ki vodijo šolstvo, si težko predstavljajo, da zna to biti pomembno za mlajše generacije in da jih to tudi zanima. Zagotovo obstajajo učenci, ki jih te vsebine zanimajo že v osnovni šoli, a se bodo o tem učili šele na srednji. Z zgodnejšim začetkom učenja programskih jezikov, bi kasneje zagotovo lažje postali vrhunski programerji in ne zgolj povprečni.«

Hrženjak prav tako pojasnjuje, da praktično v kateri koli industriji in v katerem koli podjetju delaš, rabijo ljudi z znanji za urejanje spletnih strani in oblikovanja aplikacij. Posledično so vsi z znanji programskih jezikov na trgu dela uspešnejši in bolj zaželeni.

Sicer se programski jeziki med seboj razlikujejo, razlikuje pa se tudi njihova uporabnost. S preprostim znanjem jezika, s katerim smo pred 15 leti oblikovali najosnovnejše spletne strani, nam ne bomo mogli oblikovati aplikacij za današnje pametne naprave. Vendar kot opozarja Hrženjak, je pomembno že, da učenci zgodaj pričnejo spoznavati logiko, ki je v ozadju vseh jezikov. »Dejstvo je, da so se tisti, ki so se učili enega ali dva programska jezika, potem precej lažje naučili še tretjega. Začeti pa je seveda najlažje s preprostimi programskimi jeziki, ki so prijazni za učenje.«

Matematika za učenje osnov ni potrebna

Pojasnjuje tudi, da so bojazni, da bi učenje programiranja zahtevalo znanje matematike, ki presega znanje mladih osnovnošolcev, odveč. »V samem začetku to nikakor ne drži, saj se pri programiranju na najosnovnejši ravni uporablja in uči predvsem logika. Zahtevnejša matematika se pojavi šele, če se posameznik odloči za kakšen bolj težaven program, ki zahteva takšna znanja. Same osnove učenja pa odpirajo vrata, da se posameznik dejansko lahko tudi odloči za programiranje v jeziku, ki mu ustreza.«

Kar se tiče materialnih stroškov, ki bi ga učenje programskega jezika v šolah predstavljal za starše, se mu zdi, da to danes ne bi več smel biti problem. Prepričan je, da ima danes že skoraj vsak doma računalnik, prav tako pa dodaja, da je za učenje osnov programskega jezika dovolj že zelo osnovna naprava z najosnovnejšo programsko opremo, kot je beležnica.

Vir: Dnevnik