Kako smo orodje za demokratizacijo družbe obrnili v svoje nasprotje?
Kategorija: EU | Datum objave: Monday, 8. 09. 2014 | Avtor: Barbara Kvas
Če je svetovni splet eno najboljših orodij za demokratizacijo družbe, so se trendi njegove uporabe v zadnjih letih močno obrnili proti omenjenemu cilju. Raziskava je namreč pokazala, da na sodobnem spletu demokracija in razprava prej umreta, kot da bi cvetela.
Svetovni splet je v svoji idealni podobi eden najpomembnejših izumov v zgodovini človeštva. Načela spletne nevtralnosti, svobodnega pretoka informacij in preprostost deljenja lastnih vsebin z množicami povezanih sodržavljanov spletnega sveta so ustvarili verjetno najbolj demokratičen in družbeno vključujoč medij na svetu. Hitro pa se je v njem prepoznalo potencial za družbene spremembe.
Splet je postal svetilnik priložnosti za večjo demokratizacijo družbe, z njim je pri mnogih vzklilo upanje za cenovno in infrastrukturno izvedljivo neposredno demokracijo na ravni držav ter priložnost resničnega bralnega občestva, ki bi omogočil izmenjevanje mnenj o najresnejših izzivih našega časa in prihodnjih generacij. Vsem visokim ciljem navkljub pa postaja jasno, da je orodje, ki naj bi človeštvo osvobodilo okovov lokalnosti, hkrati izredno uspešno pri ustvarjanju novih ograj, ki vse bolj združujejo podobno misleče in izključujejo kakršnekoli moteče šume iz okolja, ki se ne skladajo z uporabnikovimi prepričanji in interesi.
Družbena omrežja privedla do samocenzure
Nova raziskava priznanega ameriškega raziskovalnega centra Pew in univerze Ruthgers je namreč ugotovila, da uporabniki facebooka in twitterja manj pogosto delijo svoje mnenje glede vročih tem, njihovo samocenzuriranje pa se je s spleta medtem preselilo tudi v življenja, ko niso povezani s spletom.
Raziskovalci so vedenje poimenovali »spirala tišine«, kot pravijo pa sledi, ko proizvajalci spletnih vsebin (kar je na družbenih omrežjih in blogerskih platformah pravzaprav vsak uporabnik) ne želijo odstopati od stališč, s katerimi se strinja njihovo občinstvo. Posledično se mnogi uporabniki izogibajo težkim, resnim ter včasih kontroverznim razpravam, saj se ne želijo zameriti, izgubiti sledilce oziroma prijatelje ali pa pristati na seznamu ignoriranih prijateljev. Precej manj kontroverzne teme, kot je izziv s čebrom ledene vode za širjenje ozaveščenosti o bolezni amiotrofične lateralne skleroze (ALS) ali fotografije mačk, pa se medtem razširijo kot požar.
»Ljudje družbenih omrežij ne uporabljajo za tovrstne pomembne politične razprave,« za AP pojasnjuje profesor Keith Hampton, ki je pomagal pri izvedbi raziskave. »Če kaj, bi lahko razprave odpravljala tudi v javni sferi nasploh.«
Razpravlja se samo še s somišljeniki
V raziskavi so namreč opazili, da je med 1801 osebo, ki je sodelovala, 86 odstotkov uporabnikov bilo pripravljenih na oseben pogovor o resnih temah, medtem ko bi o istih temah prek twitterja ali facebooka razpravljalo zgolj 42 odstotkov.
Opazili so tudi, da je pri tipičnih uporabnikih facebooka kar pol manjša verjetnost, da bi se na javnem srečanju pogovarjali o resnih temah, v primerjavi z osebami, ki facebooka ne uporabljajo. Še slabše so se odrezali uporabniki twitterja. Verjetnost, da slednji delijo svoje mnenje na delovnem mestu, je bila zgolj četrtinska v primerjavi s tistimi, ki twiterja ne uporabljajo.
Kadar so prepričani v podporo, še preveč pripravljeni zagovarjati svoje stališče
Razmerje se sicer obrne, ko uporabniki družbenih omrežij ugotovijo, da se ostali v njihovem omrežju z njimi strinjajo. Takrat je verjetnost njihovega sodelovanja v razpravi kar dvakrat večja. Tovrstno vedenje do neke mere pojasni precej pogoste spletne pojave, kot so tako imenovane twitter vojne ali kolektivni pogromi nad uporabnike, ki se z večinskim občinstvom omrežja ne strinjajo. V tovrstnih konfliktih so pogosto uporabljeni argumenti številčnosti oziroma medijske moči, neredko pa se končajo tudi z izključitvijo drugače mislečih iz omrežja.
Hampton ob tem dodaja, da je takšno vedenje lahko izredno škodljivo za delovanje družbe. »Družba, v kateri ljudje svojega mnenja ne morejo deliti javno in pridobivati na račun razumevanja alternativnih perspektiv, je polarizirana družba,“ opozarja in dodaja, da bi morala naloga družbenih omrežij biti ravno nasprotna, kot smo vajeni. Namesto, da bi nam ponudniki spletnih vsebin s pomočjo posebno izdelanih algoritmov ponujali zgolj vsebine, za katere menijo, da nas zanimajo, bi nam morali omogočati izstop iz svoje lokalnosti in odpreti obzorja za nove poglede in nove teme.
Vir: Dnevnik
