Geodetska uprava RS ugodila informacijski pooblaščenki glede spletnega arhiva
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 5. 03. 2007 | Avtor: Domen Savič
Na predlog informacijske pooblaščenke, Nataše Musar Pirc, je vlada iz spletnega mesta Geodetske uprave odstranila podatke o nepremičninah, iz katerih je bilo mogoče ugotavljati premoženjsko stanje posameznika.
Na zahtevo vlade je Geodetska uprava (GURS) naredila analizo podatkov nepremičninskih evidenc v povezavi s podatki zemljiške knjige. Analiza kot ključno slabost javnosti “odprtega sistema” izpostavlja možnost zlorabe podatkov. Med prednostmi pa navaja večjo preglednost, boljšo kakovost podatkov in enostavnost uporabe.
Iz vpogledovalnika o stavbah in delih stavb bodo tako, kot poroča Dnevnik, do vzpostavitve Registra nepremičnin izključeni sledeči podatki: delež lastništva, uporabnik stavbe ali dela stavbe, najemnik nepremičnine, lega in oblika dela stavbe, etažnost stanovanja, počitniška raba stanovanja, vrednost nepremičnine, leto obnove fasade in strehe, vrsta stavbe, število stanovanj, material nosilne konstrukcije, dvigalo, vrsta ogrevanja, inštalacije, vrsta in površina prostorov, ki pripadajo delom stavbe, število sob, leto obnove oken in instalacij, atrij, parkirna mesta, klima naprava, vrsta najema stanovanjskega dela stavbe, podatki o opravljanju dejavnosti v stanovanju, talne in stenske obloge, obdelava stropov, dodatne izolacije, izložbeno okno za nestanovanjske stavbe in vsi podatki o industrijskih stavbah.
GURS ocenjuje, da ima tako imenovani “zaprti sistem” kljub večji varnosti podatkov precej slabosti. Kot opozarja, bi bila potrebna posebna normativna ureditev dostopa do teh podatkov (kdo in pod kakšnimi pogoji jih lahko pridobiva ter namen uporabe), med pomanjkljivostmi pa omenja tudi neažurnost in slabšo kakovost podatkov.
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pravi, da gre za izjemno korektno in pravilno odločitev, saj so tudi v njen urad “pritožbe kar deževale.”
Vir: Dnevnik.si
Komentar E-demokracija.si: Osebni podatki in splet sta dva pojma, ki sta v preteklosti že večkrat trčila, večinoma pa so se spori razreševali z omejevanjem dostopa in skrivanjem podatkovnih baz. Dejstvo, da neka zbirka ni na voljo javnosti, še ne pomeni, da lahko posamezniku kaj manj škoduje oziroma da se je ne da zlorabiti. Poleg tega se ravno zaradi te zaprtosti podatkovnih baz ustvarjajo nove in nove zbirke, ki samo še povečujejo možnost vdora in zlorabe in tako izvajajo popolnoma nasprotno prakso od zastavljene. Pravzaprav, zakaj potrebujemo vse te baze?
