Slovenski javni upravi se zdi odprta koda predraga
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 26. 03. 2007 | Avtor: Domen Savič
Čeprav se odprtokodni programi vse bolj uveljavljajo v javnih upravah večih držav, pa slovenska zaenkrat ne popušča in prehod na odprto kodo odlaga zaradi “previsokih stroškov” menjave.
Portugalsko ministrstvo za pravosodje, denimo, je uvedlo program, imenovan LISA, s katerim poskušajo uveljaviti brezplačne in odprtokodne programske rešitve, pri čemer je eden od motivov zmanjševanje stroškov. Švedska vojska se je odločila, da bo na strežnikih s februarjem 2007 namestila Red Hat Enterprise Linux, v Berlinu so odločali o tem, da bi na 58.000 računalnikov občinske uprave prav tako namestili odprtokodni operacijski sistem. Še več primerov je, ko v poslovnem ali administrativnem okolju uporabljajo take rešitve.
Po podatkih, ki jih je nedavno objavil ameriški časopis Wall Street Journal, podjetje Novell, ki vzdržuje svojo različico Linuxa SuSE, za namestitev zaračunava približno 50 dolarjev na osebni računalnik, medtem ko Microsoft, lastnik najbolj razširjenega operacijskega sistema Windows, zaračuna tudi do približno 300 dolarjev, odvisno od tega, kakšno pogodbo ima sklenjeno s podjetjem ali upravo.
Slovenija pri uveljavljanju odprte kode zamuja. Uveljavljanje v poslovno okolje je sila počasno, medtem ko v državni upravi vsakič znova ugotavljajo, da uporaba morda ni najbolj priporočljiva. Za odločitev o tem so odgovorni na ministrstvu za javno upravo, kjer so med drugim pojasnili, da preverjajo smotrnost uporabe odprtokodne opreme na posameznih področjih, da jo v nekaterih okoljih že uporabljajo, vendar bi “širša uveljavitev prinesla določena tveganja, za katera niso prepričani, da jih v tem trenutku lahko v celoti obvladajo”.
Slovenska državna uprava bo sicer do konca leta opravila prehod vseh datotečnih in strežnikov Lotus Notes, ki jih upravlja omenjeno ministrstvo, na operacijski sistem Linux, vendar še ne razmišlja o uporabi, denimo, brezplačnih urejevalnikov besedil.
“Zaradi povečevanja kakovosti te programske opreme in večanja števila strokovnjakov za podporo predvidevamo, da se bo uporaba tovrstne programske opreme – ne samo v državni upravi, temveč tudi drugod – povečevala,” je povedal Miran Koren, odgovoren za odnose z javnostmi na ministrstvu za javno upravo.
Andraž Tori med razlogi, zakaj se pri nas odprtokodno programje še ni tako uveljavilo, navaja močne lobistične centre, ki zastopajo nasprotne interese. “Odprtokodna skupnost namreč nima močnega finančnega centra in zato ne more biti močan lobist,” je nadaljeval Tori.
“Za področje uporabe odprtokodne programske opreme v pisarniškem okolju smo že opravili študijo o smotrnosti prehoda na programski paket OpenOffice.org, ki pa je pokazala, da je tak prehod v daljšem časovnem obdobju sicer finančno smotrn, vendar zahteva visoko začetno naložbo. Eno od tveganj je hiter in ne predrag dostop do nujnih popravkov programske opreme,” je pojasnil Koren.
Vir: Dnevnik
