Politični blogi po svetu in pri nas – modna muha ali obvezno orodje?
Kategorija: Kolumna | Datum objave: Monday, 16. 04. 2007 | Avtor: Barbara Kvas
So blogi političnih osebnosti nekaj, kar že na daleč smrdi po poceni oglaševanju ali pa predstavljajo pomembno orodje za komuniciranje z državljani?
Za sedaj so trije. Trije visoki politiki, ki blogajo. En je predsednik, drugi minister, tretji evropski komisar. Pestrejše izbire si ne bi mogli želeti. Teme, ki jih obravnavajo so različne. Njihov pristop do pisanja pa tudi. Le kaj bi bilo, če bi se še kdo od slovenskih politikov usedel za računalnik in tipkal. Bi se njihove besede dale brati? Bi sploh želeli brati njihove umetnije?
V tokratni anketi na našem portalu vas sprašujemo o tem ali bi brali blog še katerega izmed naših ministrov. V času, ko tole tipkam- četrtek malo pred polnočjo- štirje pravite, da bi brali ministrove besede. Ministrovo delo je pomembno v našem političnem sistemu in vsak minister ima pod seboj ogromno ljudi, imajo ogromno pooblastil in opravljajo pomembno delo. Vsaj tako nam je bilo rečeno. Vsaj tako pravijo. Pa sploh vemo točno kakšno delo in kako ga opravljajo? Čisto zares? In kako razmišljajo? Bi bilo zanimivo pogledati, kaj se jim plete po glavi, kaj ni res?
Dva izmed naših bralcev sta mnenja, da bi bilo branje ministrovih blogom nezanimivo. Da ju njihovo delo ne zanima. Čeprav ne vem, zakaj sta takega mnenja, lahko vsaj približno ugibam. PR službe. Te naj bi pisale govore in predstavljale delo ministra. Med mnogimi, tudi sama sem takega mnenja, čeprav se trudim ostati optimistična, prevladuje prepričanje, da ministri sami sigurno ne bi pisali bloga. Da bi zanje pisal nekdo drug, nekdo, ki je ministru blizu, vendar vseeno ni on. Dejstvo, da bloga ne bi pisal minister sam, pa ni ključnega pomena. Največji problem je v tem, da bi pisali le pozitivne vidike, le tisto, kar bi v javnosti zgledalo pozitivno. Minister je dober. Minister obvlada svoje delo. Minister si zelo prizadeva in deluje izključno v prid državljanov. Taka pisanja bi se sigurno pojavljala na vseh blogih.
Žiga Turk, minister brez listnice, predstojnik Službe vlade za razvoj, je nedavno začel blogati. Za blog Vest.si je izjavil, da ne bi bilo dobro, če bi vsi politiki blogali. Sam pa sedaj bloga od marca in dokaj redno opisuje svoje poglede in misli. Vendar pa ni prvi med slovenskimi politiki, ki blogajo. Prvi je bil evropski komisar za znanost in raziskave dr. Janez Potočnik, ki je na pobudo kolegice Margot Wallström začel blogati maja lansko leto. Bloga v različnih časovnih zaporednjih, predvsem pa o svojem delu kot komisar.
Najbolj poznan bloger pa je vsekakor predsednik Janez Drnovšek. Na spletni strani Gibanje.org Janez D. redno izraža svoje misli. Deli svoje pozitivne izkušnje s svetom in mediji redno objavljajo vse, kar napiše na blogu. Vendar pa ne dovoljuje komentarjev. Pravi, da je povedal vse in se ne namerava prepirati z ljudmi, ki ga ne razumejo in ne namerava učiti ljudi, ki se z njim strinjajo. Vsekakor je to negativno, vendar pa meni ni ravno nerazumljivo. Mislim, da se Janez D. Dobro zaveda kakšna je stopnja kultiviranosti v Sloveniji in da mnogi njegove transformacije ne razumejo in se iz njega norčujejo.
Vsekakor je omenjena trojica zanimiva. Njihove besede je zanimivo prebrati. Ob branju se zavedamo, da je bil tekst, ki ga beremo napisan za nas. Da so se Oni odločili komunicirati z nami, navadnimi smrtniki. Da so nam čisto malo odgrnili zavese na oknu, skozi katere lahko ob določenih trenutkih malo pokukamo. Da se zavemo, da so ljudje. Tako kot mi. Da ima tudi on krtačke za čiščenje stranišč, da on ne je mesa in da on obožuje nogomet.
Kakšna je prihodnost blogov politikov v Sloveniji? Si upam napovedati? Lahko bi se ozrla v tujino in si rekla- morda bodo pa tudi v Sloveniji s časom dognali, da so blogi nove veselice. Da morajo narediti stik z nami, malimi ljudmi, če želijo našo podporo.
V tujimi nekaterim uspeva. Dobro uspeva. Vendar le, če ne pišejo in se ne snemajo le v času volilne kampanje. V Združenih državam namreč ta oblika hinavščine presega mere dobrega okusa. Vseeno pa naj ne bom prehitra, morda bosta Hillary ali Barack blogala in se snemala, tudi ko bosta predsednika – seveda, kdor koli od njiju pač bo. Poglejmo si Italijo, Veliko Britanijo ali Nemčijo. Veliko jih bloga.
Bodo blogi zaživeli tudi v slovenskem političnem prostoru? Bodo tudi pri nas postali obvezno orodje?
 Na glavno stran | |
Arhiv  |
