O portalu    Avtorji    Kontakt


 

Zadovoljstvo z e-upravo je v Sloveniji večje kot s “klasično” upravo

Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 21. 05. 2007 | Avtor:

e-uprava.jpgZadovoljstvo Slovencev z e-upravo je slabo, čeprav nekoliko boljše kot s “klasično” upravo, ugotavlja raziskava Merjenje zadovoljstva uporabnikov e-uprave, ki jo je izvedel Inštitut za informatizacijo uprave na ljubljanski fakulteti za upravo.

“Uporabniki elektronskih storitev so najmanj zadovoljni s komuniciranjem z javnimi uslužbenci prek e-pošte, zlasti s hitrostjo in uporabnostjo odgovorov. Uporabniki imajo težave tudi s popolnostjo informacij in enostavnostjo dostopa,” trdita avtorici raziskave Tina Jukić in Mateja Kunstelj.

Raziskava razkriva, da so uporabniki še najbolj zadovoljni z dostopom do obrazcev in do e-storitev. Pri tem sta najbolje ocenjena enostavnost uporabe in dostopa do e-storitve. Med elektronskimi storitvami, ki še ne obstajajo, je največ zanimanja za naročanje na zdravniški pregled, vpis na visoko šolo ali univerzo, pridobitev štipendije in nadomestila za brezposelnost ter uveljavljanje pravice za znižano plačilo vrtca.

Čeprav je vsaj eno od možnosti e-uprave doslej uporabilo več kot 80 odstotkov uporabnikov interneta (največ za iskanje po katalogu Cobiss, za podatke in obrazce), pa je dejanska uporaba e-storitev še vedno zelo nizka. Prek sistema eDavki je letos dohodnino oddalo le nekaj več kot 3 odstotke zavezancev, medtem ko je pri projektu VEM (Vse na enem mestu) v elektronski obliki opravljenih le okoli šest odstotkov transakcij.

Med vzroki za neuporabo e-storitev je na prvem mestu dejstvo, da ljudje zadeve z upravo raje urejajo na klasične načine, drugi razlog pa je nezaupanje v e-upravo. Po mnenju anketirancev je večja varnost elektronskega poslovanja najpomembnejši dejavnik nadaljnjega razvoja e-uprave. Tudi obeti za prihodnost niso nič bolj rožnati – v raziskavi je kar polovica dosedanjih neuporabnikov izrazila popolno nezanimanje za e-upravo.

To je obenem presenetljivo, saj je zadovoljstvo s “klasično” upravo bistveno nižje od zadovoljstva z e-upravo. Glavni očitek je počasnost, saj je med obiskovalci upravnih enot skoraj desetina takih, ki svojo zadevo rešujejo že več kot leto dni. Na upravnih enotah je povprečen čas reševanja obravnavane zadeve 18, na občinah pa 45 dni. Poleg tega raziskava ugotavlja tudi, da se je vsak deseti anketiranec moral na upravni enoti za isto zadevo oglasiti vsaj trikrat, medtem ko je bila na občinah takšnih kar petina.

    Odziv Viranta na raziskavo

Minister za javno upravo Gregor Virant je z rezultati raziskave zadovoljen: “E-storitve so dobro ocenjene, manj zadovoljstva je le pri bolj zahtevnih informacijah v vprašanjih, ki jih uporabniki zastavijo strokovnjakom v upravi.” Pri tem dodaja, da so bili v raziskavi zajeti tudi neuporabniki in da so nekateri podatki še iz leta 2005. “Od tedaj smo uvedli spletno podaljšanje prometnega dovoljenja, vlogo za pridobitev otroškega dodatka ter prijavo in odjavo stalnega bivališča. Tudi za elektronsko pridobitev gradbenega dovoljenje ni več nobene ovire,” pravi Virant. Ocenjuje, da so zadržki do e-uprave le psihološki. “Povečanje interesa bo prinesla sprememba generacij. Prepričan sem, da čez deset let med današnjimi študenti in dijaki ne bo nikogar, ki bi prometno dovoljenje še hodil podaljševati na upravno enoto,” meni Virant. Poudarja, da smo glede razvitosti storitev e-uprave v evropskem vrhu, medtem ko je dejanska uporaba sicer nižja, vendar v evropskem povprečju.

Vir: Dnevnik in Inštitut za informatizacijo uprave (.pdf)


Arhiv:


Vse vsebine © E-demokracija.si | Avtorji | Kontakt