Nekatere države cenzurirajo spletne vsebine, Estonija in Rusija pa bijeta kibernetsko vojno
Kategorija: Azija, EU | Datum objave: Monday, 21. 05. 2007 | Avtor: Barbara Kvas
Državna cenzura spletnih vsebin se krepi, saj se je v preteklih petih letih število držav, ki omejujejo dostop do interneta, s peščice povzpelo že na 25. V Estoniji pa se odvija prava kibernetska vojna, trdijo, da so napadeni s strani Rusije.
- Veliko držav cenzurira spletne vsebine
Raziskava organizacije Pobuda za odprti svetovni splet, ki jo sestavljajo skupine raziskovalcev z univerz v Torontu, Harvardu, Oxfordu in Cambridgu, je pokazala, da od 41 proučevanih, večinoma neevropskih, držav jih kar 25 filtrira spletne vsebine, blokira spletne strani, kot sta na primer Skype in Google Maps.
Raziskovalci so ugotovili, da so med državami s najširšim naborom prepovedanih spletnih strani Mjanmar, Iran, Pakistan, Savdska Arabija, Sirija, Tunizija, Združeni arabski emirati in Jemen. Sicer pa so cenzuro spletnih vsebin odkrili še v Azerbajdžanu, Bahrajnu, Etiopiji, Indiji, Jordaniji, Libiji, Maroku, Omanu, Singapurju, Južni Koreji, Sudanu, Tadžikistanu, na Tajskem in Kitajskem ter v Turkmenistanu, Uzbekistanu in Vietnamu.
Države se za cenzuro odločajo iz treh najpomembnejših razlogov:
političnih,
varnostnih in
družbenonormativnih.
Večinoma se sprva usmerijo samo na cenzuro ene vrste vsebin, postopoma pa seznam prepovedanih vsebin širijo. Državljani so ob tem nemočni, saj nobena država nikjer ne objavi, katere spletne vsebine filtrira.
V zvezi z vprašanjem državne cenzure spletnih vsebin je predsednik Microsofta Bill Gates pred časom izrazil dvom v koristnost takšnega početja, saj lahko internetni uporabniki še vedno uporabijo elektronsko pošto ali kakšna druga sredstva za razširjanje prepovedanih podatkov.
- Estonija in Rusija bijeta kibernetsko vojno
Iz Tallina, glavnega mesta Estonije, poročajo o mnogih spletnih napadih. Veliko naj bi jih prišlo prav iz Rusije, saj so napade izsledili iz ruskih državnih serverjev. Rusija pa napade zanika.
Napadi so se začeli po odstranitvi sovjetskega spomenika iz druge svetovne vojne. Estonci so kot razlog za odstranitev navedli spomin na sovjetsko okupacijo Estonije, Rusi pa vidijo spomenik kot spomin na sovjetski boj proti nacistom. Ob odstranitvi je prišlo do nemirov, odstranitev spomenika pa je obsodil tudi sam Kremlin.
Estoniji je prišla na pomoč tudi ekipa strokovnjakov iz Nata. “V 21. stoletju se boji ne bijejo s tanki in strelivom,” je dejal tiskovni predstavnik Nata James Appathurai. “Estonske oblasti so nas prosile za pomoč, zato smo jim poslali našega strokovnjaka,” je razložil Appathurai. Estonske oblasti pravijo, da so jim na pomoč priskočile tudi nekatere evropske države, s strani Rusije pa niso dobili nikakršne pomoči.
Mikhail Tammet, vodja varnosti internetne tehnologije na estonskem obrambnem ministrstvu, je dejal, da so napadi prizadeli tudi več vladnih strani, med njimi stran parlamenta in strani vladnih institucij. Estonija je na napade toliko bolj občutljiva predvsem zato, ker se delo vlade organizira in izvaja na spletu. “Estonija je zelo odvisna od spleta. Imamo e-vlado, vlada je t.i. nepapirnata….vse bančne storitve so na spletu. Celo naš parlament smo izvolili preko spleta,” je razložil Tammet.
Estonska vlada poroča o popolnih obremenitvah sistemov. Napadene so tako državne kot tudi komercialne spletne strani. Z ogromnimi zahtevki po informacijah so bili napadeni tudi zunanje in obrambno ministrstvo ter spletne strani časopisov in bank.
“Spletni napadi so enostavni. Enostavno se na enkrat pošlje ogromna količina zahtevkov, kar uniči učinkovito delovanje sistema,” je dejal ruski internetni pionir Anton Nossik.
Da bi zaščitili spletne strani, so estonske oblasti enostavno zaprle dostop do strežnikov zunaj Estonije.
Estonski premier Andrus Ansip je za napade posredno obtožil Rusijo, tiskovni predstavnik iz Kremlina Dmitry Peskov pa je dejal, da so obtožbe “popolnoma neresnične”.
Vir: RTV Slovenija in BBC
