Gregor Krajc, UKOM:
“Mediji obveščajo, ljudje debatirajo, vlada odloči!”

Kategorija: Intervju, Politika | Datum objave: Monday, 11. 06. 2007 | Avtor: Domen Savič

Gregor Krajc, direktor urada za komuniciranje, je pojasnil, kako se pripravljamo na komuniciranje v času predsedovanja, katere bloge berejo in kaj so prioritete Slovenije na področju komunikacij?

[audio:http://www.ljudmila.org/~savicd/krajc/demokracija.mp3]

Vse več je nekih zasebnih iniciativ pri komuniciranju. Bloge in portale je možno postaviti z zelo malimi stroški. Ali za vas, ki ste uradni vir informacij, oziroma ki uradno komunicirate z državljani, to predstavlja problem. Ali je to pohvalno in to podpirate, ali imate težave s tem, da se informacije širijo nekontrolirano?

Ne, to ni problem, je zelo dobrodošlo. Problem je v tem, kar je pokazalo zapiranje forumov na velikih časopisih. Zavest torej. Če ti odpreš demokracijo do maksimuma, potem mora biti tudi zavest tistih, ki sodelujejo v teh procesih, vsaj tako široka. Težava je v tem, da je veliko tistih, ki sesujejo tvoje delo in vseh tistih, ki sodelujejo v tem procesu. Ključen je ta problem.

Če primerjava v procentih, če je demokracija 100% odprta, kdo ima več procentov- naša politika, oziroma naši politiki ali državljani, oziroma javnost?

To je težko reči v procentih. Vidimo, da državljani vstopajo tudi v vladne bloge, na te vladne strani, kjer se izraža mnenje, in tudi politiki hkrati in se določeno prekrivajo. Tukaj je tudi to, koliko je nekdo komunikativen in koliko nekomu pomeni izražanje svojega mnenja na tak način.

[audio:http://www.ljudmila.org/~savicd/krajc/mnenja.mp3]

Koliko je naši vladi, oziroma naši vladni sferi pomembno, da sliši državljane, oziroma da državljani s temi informacijskimi orodji izražajo svoja mnenja in v kolikšni meri gre le za reklamo, da se pač pokažejo..?

Jaz mislim, da gre vsaki vladi, in tudi tej, zelo za to, da jo državljani slišijo in da je z njimi v interakciji. Zakaj? Ker ima vsake štiri lete volitve vsaka vlada.

Ampak ravno sedaj so preimenovali Adrio Airways, oziroma letališče Brnik v letališče Jožeza Pučnika, pa je javnost skočila, da je niso nič informirali, da je niso nič vprašali in niso pri tem nič sodelovali.

Ene stvari so take, ki omogočajo ali pa nekatere, za katere je dobra neka razprava. Nekatere stvari, jaz smatram sem tudi to imenovanje, se oceni, kaj je v tistem trenutku primerno, kaj je zgodovinsko primerno, kot je bilo v tem primeru, in se to izvede. Namreč, zakaj? Na stvari, kot je preimenovanje letališča, na raznorazne stvari, ki jih delamo na uradi, kot je izbor logov in slogana, se vsi spoznamo. Vsi imamo o tem mnenje, in vsako mnenje je seveda normalno. Vsak zase misli, da je kompetenten podati tako mnenje. In v takim primerih lahko, ali pa se vedno, zgodi, da prideš do nerezultata. Jaz mislim, da bi se v tem primeru to zgodilo. Včeraj smo lahko videli na televiziji kako so odgovarjali, kdo je bil on. Jaz mislim, da je bolj vsebina tista, ki bi morala biti razpravljana. Torej raznorazni zakoni, raznorazni predlogi memorandumov, dokumentov, ki jih vlada producira pri urejanju določenih področij,torej vsebinskih.

Odločitev pa ne?

Ne, saj to ni vsebina. To je pač sprejemanje sklepa, da se preimenuje na tak in tak način. Saj v ozadju ne gre za vsebino. Ampak pri, recimo okoljski ali kateri drugi politiki, ko imamo neko zgodbo, recimo vetrne elektrarne, pa je to treba dati v javno razpravo, ampak tukaj je stroka. Ti z argumenti rečeš – poglejte, če se bo to zgodilo in statistično to in to, in se primerjajo argumenti. Tukaj ali pa pri logotipu, kaj je argument kaj je lepše, v tem primeru ali je to primernejše ali manj primerno, je pa filozofska razprava.

[audio:http://www.ljudmila.org/~savicd/krajc/politika.mp3]

Mediji pridejo do državljanov. Kaj pa če bi državljani prišli do vsebin, oziroma, da bi skušali, na daljši rok recimo, poskušali državljane toliko izobrazit, da bi jih ta stvar zanimala. Sedaj je v Sloveniji politika nekaj, česar se moraš izogibati. Zakaj se na tem področju, da bi se ljudi izobrazilo oziroma navdušili do te mere, da bi sami sodelovali.

Mi imamo državo 15 let. Neke zavesti, recimo skandinavske, v 15 letih pač ne moremo imeti.Ne gre. Izobraziti…

Ali pa navdušiti, oziroma pokazati dobre primere tega, da politiki naredijo nekaj, kar rečejo ljudje. Sedaj je tak občutek, da gredo politiki recimo v levo, ljudje pa v desno in se ne srečajo. Tudi pri načrtu D imajo ljudje že a priori neke strahove, da ‘ah jaz bom tam nekaj sodeloval, se trudil, razlagal in utemeljeval, oni pa bodo to potem pospravili v predal pa tega nihče ne bo več videl’.

Prvi problem je širina. Jaz mislim, da so določeni ljudje, ki želijo sodelovati, ampak ti ljudje so v manjšini. To je ena stvar.

Druga…Zavedati se je treba ene stvari, tudi nevladnim organizacijam je to jasno, ker imajo toliko interakcije z državo, da to vejo. Javna debata do ene točke ja. Na eni točki pa je politika tista, ki se odloči. Ker je tudi za to poklicana. In politika se pač odloči tako, kot se je odločila.

[audio:http://www.ljudmila.org/~savicd/krajc/blogi.mp3]

Vlada bere bloge? Imate recimo clipping na blogih?

Jaz ne vem, kaj vlada bere. Ne, clippinga ni. Vemo pa vsi, kateri blogi so tisti, ki imajo nek večji domet.

In kateri so ti?

Je blogos, potem je tisti, kaj je ta drugi….jaz jih imam bookmarkane, no poznam…no ta vaš, potem je Drugi dom. No, par teh blogov, ki funkcionirajo.

Vidite v prihodnosti, da bi politiki sodelovali v debatah preko teh blogov. Da bi recimo Drugi dom, ali pa mi, oziroma Libertarec, napisal nekaj..

Ano Lindt so recimo ubili na podlagi tega, ker so vedeli kje se giba, ker je na svojem blogu objavila: ob 8.45 oddidem na železniško postajo gor in dol. Jaz sem glede tega, recimo temu, konzervativen.

[Bralce, ki bi jih zanimalo poslušanje celotnega pogovora, vabimo, da si posnetek prenesejo na svoj računalnik. Na voljo je datoteka mp3 (9,0 MB), posnetek pa je dolg 26 minut.]