Imam vola, ampak ne volim

Kategorija: Kolumna | Datum objave: Wednesday, 10. 06. 2009 | Avtor: Karmen Špiljak

Videti je, da si je velika večina tistih, ki so sploh vedeli, da so volitve v evropski parlament, končno oddahnila. Vsaj za nekaj časa smo se “rešili” nasmejanih političnih obrazov na plakatih, javnih soočenj in predvolilnih udarcev pod pasom.
Nizka volilna udeležba me navaja na misel, da smo te volitve dojeli kot malo močnejši prehlad. Neizbežen in hkrati nadležen. Nekateri so se z vsemi močmi borili, da bi osvestili druge in zlobirali dodaten glas, drugi pa so bolj ali manj tiho čakali, da se ves cirkus konča.

Nekatere pa so evropske volitve popolnoma zaobšle. Bodisi zaradi pomanjkanja interesa za politiko, bodisi zaradi pomanjkanja interesa politikov za manjše odročne kraje, kamor se ne splača, ker je tam “premalo volivcev.”

Predstavljam si, da je povprečnemu Slovencu ali Slovenki ideja Evropske Unije tuja in se z njo najpogosteje sreča takrat, ko ga udari po žepu. Ideja poslanca ali poslanke v evropskem parlamentu, pa je bila ljubko podana s strani nekaterih medijev: to so tisti ljudje, ki ne delajo nič, in za to v Bruslju vlečejo mastno plačo.

Zato me nizka volilna udeležba ne preseneča. Koncept politike je še vedno bolj vezan na politične spletke, denar in umazano igro, kot na možnost odločanja.

Ironično je zadnjih nekaj mesecev več pozornosti pritegnil koncert ameriškega alternativnega rock benda The Killers. Odločitev je torej jasna: kruha in iger. Politika pa naj ostane tistim, ki še verjamejo v spremembe.