Žiga Turk. minister za razvoj:
“Domet mojega bloga je veliko večji kot domet uradne strani ministrstva!”
Kategorija: Intervju, Politika | Datum objave: Monday, 18. 06. 2007 | Avtor: Domen Savič
Trenutno edini ministrski bloger v katerikoli slovenski vladi. Dr. Žiga Turk, minister za razvoj, o novih tehnologijah in političnemu kontekstu, o komuniciranju politika z državljani in o stanju elektronske uprave.
[audio:http://www.ljudmila.org/~savicd/turk/blogjekul.mp3]
Glede na to kako komunicirate z ljudmi…Vi ste zbrali poleg vladnih strani, ministrstva za razvoj, še dodaten kanal za komuniciranje. Je bil za to kak poseben razlog ali se tega ni dalo izvesti v sklopu vladne strani, ali so tu kaki drugi vzroki?
Blogi so se meni vedno zdeli zanimivi. Ko sem bil še “navaden državljan”, nisem našel pravega motiva, pravega razloga, da bi na blogih pisal o svojih vsakdanjih zgodah in nezgodah. Ministrovanje pa se bila potem prava motivacija, tukaj se vendarle neke stvari dogajajo. Potem pa tudi na drugi strani, si želim imeti nek neposreden kanal do državljanov, do kolegov, prijateljev zunaj.To je moj oseben blog, ki ga pišem sam, ki ga urejam sam, ki se mi glede celostne podobe z nikomer ni potrebno usklajevati. Z nikomer se mi ni treba usklajevati kaj napišem, česa ne napišem, kako napišem, kje je kaka vejica postavljena. Torej mi ta blog gotovo pomaga. Poleg tega mislim,da imajo uradne spletne strani vlade neko pomanjkljivost. Namreč niso narejene v nekem stilu z web 2.0. To so vendarle neka mesta, kjer najdemo neka sporočila. Nazadnje ko sem gledal, morda se je medtem kaj spremenilo, nimajo nekih RSS feedov urejenih, tokovi podatkov niso programirani, kar po mojem zelo zelo zmanjšuje doseg teh obvestil. Novinarjem otežuje spremljanje kdaj in kje se je kaj novega zgodilo. Grem stavit, da je doseg mojega bloga za velikostni razred boljši od dosega spletnih strani službe vlade za razvoj.
Lahko iz tega sklenemo, da vlada noče komunicirati z državljani, da se jim zdi ta faktor nepomemben?
Absolutno ne. Ravno pred kratkim sem govoril s podjetjem, ki ureja spletne strani za vlado. Mislim, da je nadgradnja tega sistema v toku. Nekatere storitve so bolj napredne, mislim, da ves ta sistem Slovenija jutri ima blog, ima možnost komentiranja, tako da tukaj se bo premaknilo. Potrebno pa je vedeti, da glede na to, kako je postavljen ves sistem državne uprave, javnih naročil, možnost kake finančne odločitve sprejeti, da ni tako kot v kakšnem podjetju. Tako da stvari trajajo dlje časa. Se je pa bistveno za tiste čase v, mislim, da je bilo to narejeno leta 2005, so se spletne strani bistveno poenotile, so na enotni platformi. Mislim, da je bilo prej vsako ministrstvo na svoji platformi.Ta korak je bil torej narejen.Mislim, da bodo sedaj lahko zelo hitro nekaj teh zadev v zvezi s spletom 2.o. dodali.
Prej ste omenili, da je doseg vašega bloga za nekajkrat večji kot na sploh vaše izkušnje z blogi? Bloge naj bi brali mladi, pravijo,da je to redundanca, in se torej ne spuščajo v te kanale komuniciranja.Kakšne so vaše izkušnje?
Zelo zanimiv je bil podatek na Blogresu. Tam je bil nek tuji bloger in je izpostavil nek svoj fenomenalni uspeh, izkušnjo v mednarodnem prostoru, nek video ali fotografijo, da si je ogledalo 70 000 ljudi. To je, če primerjamo z neko televizijsko oddajo, zelo slab uspeh gledanosti. Mislim, da gre vseeno za nekaj drugega. Gre za kvaliteto. Ali pa za relevantnost publike, ki jo dosežeš. Še vedno verjamem, pričakujem, da skozi blog dosežeš neko publiko, ki je na nek način pomembnejša, ki je pomembnejša za razvoj, ker so to ljudje, ki jih zadnja tehnologija zanima, ki jih zanimajo novosti, spremembe, ki bi radi delali nekaj novega. Če imam torej manjši doseg, pa vendar je ta generacij ključna za razvoj,če jih je le 100, je to pomembnejše, kot pa da bi imel publiko iz neke širše populacije.
[audio:http://www.ljudmila.org/~savicd/turk/personal.mp3]
Se vam zdi, da bi v prihodnosti ta trend razširili? Da bi bila vaša praksa pozitivno sprejeta od ostalih ministrstev in bi ostala ministrstva spodbujala, ali pa bi bilo v opisu nalog, da mora minister pisati blog. Navsezadnje je bil primer v Veliki Britaniji, kjer je vlada obljubila svojim uslužbencev, oziroma svojim ministrstvom, obljubila neke finančne stimulacije na mesec, če bodo vodili bloge, preko katerih bi komunicirali z državljani. Bi to lahko sprožil nek trend povsod?
Jaz si predstavljam neko stranko, ki bo v svoj program vključila obljubo, da bodo blogali, če pridejo na vlado in bo njihov minister za informacijsko družbo za to poskrbel. Vendar pa sem mnenja, da se mora to zgoditi organsko.Skratka, bloganje ni nekaj kar bi morala biti službena dolžnost. Ker če se bodo pojavili neki blogi, ki jih bodo pisali po službeni dolžnosti, recimo PR službe, potem nismo nič naredili. Če nek minister misli,da ima kaj za povedati,če je sposoben obvladati to tehnologijo, ki je dandanes postala trivialna, potem naj bloga sam od sebe. Ker če bi to postala neka obveza, neka parola, neko politično geslo, se bodo blogi,kot so naši, ki so avtentični, izgubili med tistimi, ki so fabricirani.
[audio:http://www.ljudmila.org/~savicd/turk/evolitve.mp3]
Elektronska demokracija, podobno kot sem pravzaprav rekel na Blogresu. Ni cilj demokracije to, da se vsako posamezno mnenje pri konkretnih odločitvah upošteva, ker enostavno dva milijona prebivalcev v Sloveniji, nima enakih podatkov o, recimo zakonu o delovnih razmerjih, da bi potem z nekim predpisom po internetu o zadevah lahko glasovala. Velja pa resno premisliti, da bi referendume ali pa volitve poskušali izpeljati na elektronski način. S tem bi nenazadnje morda popularizirali uporabo digitalnih certifikatov in potem hkrati še cel kup drugih elektronskih poslovanj.
[Bralce, ki bi jih zanimalo poslušanje celotnega pogovora, vabimo, da si posnetek prenesejo na svoj računalnik. Na voljo je datoteka mp3 (13,9 MB), posnetek pa je dolg 40 minut.]