Informacijski sistemi države in e-vladanje
Kategorija: Akademija | Datum objave: Tuesday, 1. 09. 2009 | Avtor: doc. dr. Jaro Berce
Konvergenca medijev, tehnologij in naprav prinaša vrsto izzivov v Informacijski družbi. Le-te izzive lahko razdelimo na različna področja: od tehnoloških, socioloških tudi do pravnih. Nekateri od teh izzivov so globalni in vplivajo na celoto, spet drugi so lokalni in se tičejo predvsem nacionalnih značilnosti in prioritet.
Pri predmetu z gornjim naslovom smo v študijskem obdobju 2008/09 obravnavali področja in politike razvoja Informacijske družbe, s katerimi Slovenija odgovarja na izzive globalnega digitalno-povezanega sveta. Z njimi se tudi aktivno vključuje v procese, ki jih na področju Informacijske družbe sprejema Evropa (z »i2010 – Evropska Informacijska družba za rast in zaposlovanje«). Nadalje, smo obravnavali področje mednarodnega usklajevanja informacijskih sistemov (akterji, standardi, dosežki, problemi) ter se dotaknili interoperabilnosti in odprtih standardov. S stališča uporabnika je zanimivo področje dostopa do informacij javnega značaja in ponovna uporaba informacij javnega značaja; varnost in zasebnost informacijskega prostora; varstvo osebnih podatkov v sodobnih informacijskih sistemih ter ne nazadnje tudi razpoložljivost, zanesljivost in varnost omrežij in informacijskih sistemov ter nadzora na internetu.
Informacijski sistemi držav so čedalje bolj oprti na spletne tehnologije, kar poleg klasičnih uvaja še načine e-Vladanje in e-Upravljanja, s tem pa nova razmerja med zasebno, javno in državno sfero (nov pojem državljana). Oporo vladanju in upravljanju torej v sodobni socialni državi dajejo tudi številni državni informacijski sistemi, ki na nivoju države zagotavljajo povezljive (interoperabilne in integrirane) digitalne storitve (e-Storitve) in tudi dostopnost do vseh teh »storitev za vse« (premagovanje digitalnega razkoraka). Pri tem naj bi bili upoštevani tako socialni, kulturni in jezikovni vidiki. Vse to izboljšuje kakovost vsakdanjega življenja in dviga družbeno participativnost pri upravljanju in vodenju države.
Smo skupaj s študenti smo zasnovali paleto raziskovalnih projektnih nalog, ki so pripomogle k praktičnemu pogledu na dogajanja, ki se odvijajo na področju Informacijske družbe. Naloge so zajele zelo širok nabor izredno zanimivih tem (Internet in socialna (iz/v)ključenost; Internet – model svobodnega sveta?; Uporaba Interneta in digitalna ločnica; itd.). Naj nekatere tudi na kratko opišemo:
Leto 2008 je bilo parlamentarno volilno leto in zato so bili nastopi političnih strank na Internetu toliko bolj zanimivi – predvsem v luči uspeha, ki ga je na Internetu izboril ameriški predsednik Barack Obama. Z razvojem in dostopnostjo svetovnega spleta se namreč odpirajo nove možnosti komunikacije, participacije in ne nazadnje socializacije. Večstranska komunikacija omogoča aktivno udeležbo posameznikov na različnih področjih in tako od njih zahteva vnovično refleksijo temeljnih konceptov.
Vsekakor pa to refleksijo lahko proučujemo tudi še s stališča zasvojenosti z Internetom – fenomenom, ki dandanes še ni dokončno raziskan. Internetna zasvojenost je namreč relativno nov pojav, ki je vzniknil z razvojem informacijske družbe, računalništva oziroma posledično zaradi Interneta. Prva definicija pojma internetne zasvojenosti je bila podana v letu 1996.
Temu konceptu je sledila tudi naloga, ki je predstavila kontroverzno stran življenja z računalnikom – igranje računalniških iger. Kontroverzno zato, ker se je obravnavalo igre, ki so v zadnjih petih letih, s prihodom vedno zmogljivejših internetnih linij doživele največjo razrast. To so t.i. »masovne več-igralske internetne igre igranja vlog« (prevod avtorja naloge). Za njih je značilno, da samo igranje le-teh vzame zelo veliko časa, če nekdo hoče doseči najvišji nivo. Šele nato lahko popolnoma zaživi vlogo prevzetega elektronskega karakterja, pravega konca pa te igre načeloma nimajo. Ker te igre tudi hitro zasvojijo, so zelo nepriljubljene pri odraslih – tako starših kakor tudi življenjskih sopotnikih.
Popolnoma drug vidik Interneta pa je bil podan skozi prizmo medosebne komunikacije na Internetu. V nalogi se je poskušalo ugotoviti, kako poteka komunikacija preko Interneta, zakaj se jo poslužujemo ter s kom sploh komuniciramo. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri internetna komunikacija nadomešča komunikacijo v »živo«, ter pogostost uporabe različnih spletnih programov oziroma aplikacij za komuniciranje. Za pridobivanje podatkov se je uporabilo tudi spletno anketiranje, v katerem je sodelovalo 145 anketirancev, v starosti od 18 do 41 let.
Internet in socialna vključenost je tema, ki ne more biti spregledana pri uveljavljanju e-Demokracije. To je osrednja problematika, s katero se ukvarjajo najrazvitejše države zahodne družbe, predvsem pa ZDA in Evropska Unija. Gre za povečevanje neenakosti v družbi zaradi uporabe-neuporabe Interneta in digitalnih tehnologij. Predvsem pa je Internetu glavni pokazatelj razlik tako na mednarodni ravni, nacionalni kakor tudi na ravni posameznikov. V teoretičnem delu naloge se je podrobno predstavila digitalna ločnica; opisalo dejavnike digitalne ločnice in na koncu predstavilo strukturirane osnovne koncepta digitalne ločnice.
Za e-Demokracijo je značilna tudi preslikava svobode iz realnega v virtualni prostor. Temu pojavu oz. omejevanju svobode je želela odgovoriti naloga “Kitajski požarni zid”. Kitajska in Internet se namreč nahajata v zapletenem razmerju. Po eni strani je oblasti jasno, da je Internet nujno potreben za gospodarski razvoj, po drugi strani pa svetovni splet s svojo relativno necentralizirano in pluralistično naravo predstavlja veliko nevarnost centralni komunistični oblasti. Kitajski požarni zid je medijsko poimenovanje za projekt kitajske oblasti, s katerim poskuša doseči določeno stopnjo informacijske cenzure in nadzora na Internetu. Gre za del širšega nadzorovalnega sistema, uradno poimenovanega »Zlati ščit«, ki ga Ministrstvo za javno varnost gradi že od leta 1998.
Nekatere od teh izredno zanimivih nalog so prikazane na vseslovenskem projektu “@kademija”, v okviru katerega portal e-Demokracija zbira študentske seminarske naloge vseh fakultet in univerz v Sloveniji.
