IPv6: Se počasi res daleč pride?

Kategorija: Tehnologija | Datum objave: Monday, 17. 01. 2011 | Avtor: Barbara Kvas

O prehodu na novi internetni protokol, tako imenovano različico šest (IPv6), ki bo na dolgi rok nadomestila zdajšnjo štirico (IPv4), se zadnje leto kar precej govori. Kakšen pa je v resnici napredek? Majhen. Nekatere storitve že delujejo na novem protokolu, redki uporabniki do njih dostopajo po tem načinu, toda za večino »običajnih« uporabnikov interneta se ni spremenilo nič in se verjetno še nekaj časa ne bo.

Poleg pomanjkanja »poslovnega modela« uvedbo novega protokola, ki bo predvidoma rešil težavo z zadostnim številom naslovov IP, upočasnjujeta malo ustrezne opreme in nikakršen pritisk javnosti. Zadnji od navedenih razlogov je seveda povsem razumljiv. Vse dokler uporabniki ne vidijo nikakršne razlike med dostopanjem po starem in novem protokolu – drugače bi bilo, če bi se spletna stran z novim naložila hitreje –, jih ne bo zanimalo, kako se povezujejo v svetovno omrežje.

Tudi nevarnost, da bo že prihodnje leto zmanjkalo naslovov IP, saj vsak računalnik (ali po navadi usmerjevalnik) za povezavo potrebujejo svojega, v Sloveniji ni prav velika. Naši operaterji imajo naslovov menda dovolj, zato bi lahko še nekaj časa ostali pri protokolu četrte različice. Kljub temu večina vsaj razmišlja, nekateri pa se tudi že resno ukvarjajo s prehodom na IPv6.

»Tu in tam vidimo kakšno implementacijo novega protokola, vendar je tega malo. Problem je v tem, da ni poslovnega modela, premalo vpletenih lahko za vpeljavo IPv6 zaračuna dodatno. Zanje je pomembno, da njihova storitev deluje, in dokler so na voljo naslovi IPv4, bo delovala. Obstaja zelo majhna verjetnost, da bi operaterji lahko dražje prodajali dostop do interneta prek novega protokola. Namesto tega to nadgradnja na IPv6 potekala kot del običajnega cikla nadgradenj omrežja,« je v uvodu študije o prehodu na IPv6, ki jo je naročilo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, zapisal Patrik Fältström iz Cisca, sicer tudi svetovalec švedske vlade.

Po njegovem mnenju bi morale svoj del bremena, tudi finančnega, nase prevzeti države, ker si vlade in javne institucije želijo vzpostavitve IPv6 in ker to vidijo kot priložnost za inovacije in razvoj novih storitev. Državni sekretar na omenjenem ministrstvu Jozsef Györkös je dejal, da so tak povzetek raziskave pričakovali, vloga države pa je po njegovem mnenju bolj v tem, da pomaga krepiti ozaveščenost.

Razlogi za nedejavnost

Zakaj se prehod kljub zavedanju, da bo prej ali slej nujen, ne zgodi? Avtorji omenjene raziskave, ki so jo predstavili na nedavni konferenci o novem protokolu v organizaciji Arnesa, so zapisali, da je največja težava nezdružljivost protokola IPv6 s protokolom IPv4. V praksi to pomeni, da se starejše omrežne naprave ne morejo sporazumevati z novejšimi, ki delujejo na novem protokolu. Mogoče bi bilo sicer uporabiti translacijske in tunelske mehanizme, vendar so to po besedah avtorjev raziskave le prehodne rešitve, ki dodatno povečujejo stroške in odpirajo veliko varnostnih problemov. Poleg tega vsa nova oprema ni nujno združljiva z IPv6, kar je še posebej očitno pri pametnih telefonih, saj so le redki primerni za priklop po novem protokolu.

Raziskava je kritična tudi do vlade. »V nasprotju s primerljivimi državami vlada za zdaj pri uvedbi IPv6 ni naredila pomembnega koraka, ki bi spodbudil vse relevantne deležnike. Ni sprejela nobenega akcijskega načrta ali strategije, s katerim bi se zavezala, da bo v določenem roku IPv6 uvedla v omrežje javne administracije, ministrstev ali agencij. Prav tako se ni zavezala, da bo v določenem roku omogočila svojim državljanom dostop do storitev in spletnih strani prek IPv6,« je zapisano v študiji. Doslej so na direktoratu za informacijsko družbo vztrajali pri stališču, da uvajanje novega internetnega protokola z zakonom ali drugimi uredbami ni pravi način.

Kaj pravijo operaterji?

Čeprav slovenski operaterji tega še ne oglašujejo, večinoma že pripravljajo vpeljavo novega protokola. Na Telekomu imajo IPv6 na vseh ločitvenih točkah med dostopnim in jedrnim omrežjem, kar pomeni, da je šesta generacija v celoti podprta v jedrnem, agregacijskem in tranzitnem omrežju. Manjka torej še dostopni del ali drugače povedano, povezava do uporabnikov. Na vprašanje, kdaj bodo omogočili priklop prek IPv6, so na Telekomu odgovorili, da poslovnim naročnikom tak priklop že omogočajo – lahko je samostojen ali pa v načinu dvojnega protokolnega sklada (dual stack). Komercialno bodo poslovnim uporabnikom priklop ponudili v prvem četrtletju prihodnjega leta, gospodinjstvom pa predvidoma v drugi polovici leta, le testno že marca.

Na Amisu so hrbtenično omrežje nadgradili že lani, naročnikom pa ponujajo priklop prek IPv6 na optičnih in najetih vodih in dodeljevanje naslovnega prostora. Tudi pri tem operaterju se večinoma zanašajo na rešitev dual stack. Prepričani so sicer, da bo vedno več storitev dosegljivih samo na novem protokolu, medtem ko bodo dvojni protokolni sklad za vse uporabnike predvidoma omogočili v začetku prihodnjega leta. Tako rešitev poslovnim uporabnikom ponujajo tudi pri Tušmobilu, glede gospodinjstev pa so previdni, saj njihova strojna oprema (usmerjevalniki) večinoma ne podpira IPv6. Za podjetja bo sicer po prepričanju tega operatorja IPv6 sčasoma postal konkurenčna prednost. Tušmobilu je povezljivost po tem protokolu na voljo v omrežjih gsm (edge) in umts. Brezplačno testiranje (uporabniki ne plačajo prenosa podatkov prek IPv6) bodo omogočali še do konca januarja.

Kot težave pri uvajanju IPv6 na Telekomu omenjajo standardizacijo, večen problem povpraševanja in ponudbe, zamenjavo nezdružljive, a povsem funkcionalne opreme, dvojnost omrežja, dodatne stroške, slabo obveščenost uporabnikov in ponudnikov in pasivnost državnih organov. Na Amisu kot največji problem opažajo zagotavljanje združljivosti omrežne opreme, tako pri ponudniku kot pri uporabnikih. Pri tem se pokažejo tudi vse težave z interoperabilnostjo, saj se proizvajalci ne držijo vsi enotnega standarda. Pri Tušmobilu so poudarili še slabo podporo proizvajalcev mobilnih telefonov (novi protokol večinoma podpirajo le telefoni z operacijskim sistemom symbian), prav tako vzdrževanje obeh protokolov naenkrat. Operaterje in ponudnike storitev tako čaka še veliko dela, vsekakor pa prihodnje leto pričakujemo (še) večji napredek pri uvajanju IPv6.

Vir: Delo