O portalu    Avtorji    Kontakt


 

Intervju za Blogorolo, številka 22

Kategorija: Blog | Datum objave: Sunday, 18. 05. 2008 | Avtor:

Barbara, kaj je e-demokracija?

Čisto enostavno rečeno je e-demokracija vključevanje državljanov v politično odločevanje. V stari Grčiji so vsi polnoletni državljani Aten na mestnih trgih izražali svoja mnenja in država je delovala v smeri, ki so jo skupaj začrtali. Danes imajo volilno pravico vsi polnoletni državljani in državljanke, kar je seveda veliko število ljudi, ki bi se vsi težko zbrali na Kongresnem trgu. Z novo, no sedaj ne več tako novo, tehnologijo je zopet omogočeno, da zainteresirani državljani povejo svoja mnenja. Ta bi morala biti v idealnem svetu upoštevana. E-demokracija torej pomeni izražanje mnenj državljanov ves čas in ne le vsaka štiri leta na volitvah, ko izvolimo nekoga, ki bo v parlamentu, v občini izražal mnenja namesto nas.

In kako je nastala ideja za portal E-demokracija?

Že med pisanjem diplome sem v okviru Fakultete za družbene vede sodelovala v projektu Odpiranje komunikacijskega in odločevalskega procesa s pomočjo IKT na primeru javnih zadev v občinah, ki pa je zaradi strahu občinskih veljakov neslavno propadel. Ob tej izkušnji sem ugotovila, da se zadeve ne bodo premaknile od zgoraj navzdol-, ampak bodo spremembe morali zahtevati ljudje sami. Zato sem se lotila izobraževanja ‘navadnih’ ljudi, saj na portalu e-demokracija.si vsak tedensko prikažemo pet zgodb, v katerih so ljudje pokazali svojo moč nad včasih zelo umazano politiko.

Kdo vse sodeluje pri ustvarjanju portala?

Jaz sem idejna vodja in glavna urednica, Domen Savič pa je sourednik, tudi avtor člankov in kolumen ter tiskovni predstavnik. Poleg tega imamo tudi občasne kolumniste, med drugim Lenarta Kučića, Jureta Mesariča in Benjamina Lesjaka, ki vsebine na portalu še dodatno poživijo in jih delajo še bolj relevatne. Omenila bi še naš nični proračun, saj se vsebine že več let izključno financirajo samo iz naše dobre volje.

Se kažejo že kakšni učinki vašega ustvarjanja, odzivi, spremembe v načinu razmišljanja?

Meni je velik uspeh obisk našega portala, ki je za tako zelo ozko temo dokaj velik. Opazili so nas tudi mediji, to pa v današnjem svetu pomeni, da s tem pridobivamo tudi občinstvo. Vendar pa se ne slepim in vem, da je premik v glavah ljudi, da imajo sedaj možnost povedati česa si želijo, velik. Veliko ljudi se je vdalo v politično usodo. Zelo priljubljen stavek mnogih Ah, sej itak ne morem ničesar spremenit, je zame osebno strup. Ljudje se morajo zavedati, da prihaja čas, ko se politiki ne bodo več skrivali in bodo morali upoštevati ljudi.

Kaj so ključne prednosti in slabosti elektronske demokracije?

Glavna prednost je možnost večjega zadovoljstva ljudi s vsakdanjim življenjem. Slabost vidim v tem, da se ljudje ne zavedajo kaj jim e-demokracija kot podporni sistem predstavniški demokraciji ponuja.

Kako je z e-demokracijo v Sloveniji? Smo že ali še nismo e-demokratični?

V Sloveniji vsekakor nismo e-demokratični. Naj poudarim, da e-demokracija ni le dostop do obrazcev na spletu in e-volitve. Je predvsem sistem, ki omogoča izražanje mnenj o posameznih temah – kar je sicer slovenska vlada ponudila. Na prenovljenem portalu E-demokracija lahko državljani na posamezne osnutke zakonov podajajo mnenja. Vendar pa malo ljudi to ve, zato mislim, da bi morala slovenska vlada veliko delati tudi na obveščanju ljudi.

Kako je z e-demokracijo v Evropski uniji? Kje je Slovenija v razmerju do drugih?

Po zavrnitvi ratifikacije evropske ustave v Franciji in na Nizozemskem so se v vrhu Evropske unije zamislili in ugotovili, da o tej novi ustavi niso ničesar povedali ljudem. Zato so oblikovali program Načrt D (demokracija, dialog, debata). Podpredsednica Evropske unije Margot Wallström je bila še posebej dejavna, saj je hodila po državah članicah in spraševala ljudi kaj jim je pomembno in česa si želijo. Nedavno so sprejeli dodatek k načrtu Debate Europe, ki nadaljuje začrtane cilje. Na spletu so v preuredili forum v katerem se debatira o pomembnih temah. Forum je sicer odprt v vseh jezikih držav članic, tudi v slovenščini. Sicer pa največji uspeh poteka na lokalnih ravneh držav, predvsem v Veliki Britaniji, kjer imajo različne projekte, kot je npr. FixMyStreet. Ljudje na spletu opišejo, tudi slikajo dele cest, ki potrebujejo sanacijo in ker je zadeva javna in apelira na politika, da naj cesto popravi, se ta hitro popravi.

Kdaj bomo v Sloveniji lahko volili preko interneta? Kaj so ključne ovire za uvedbo takšnega načina volitev?

Ne še kmalu. Kajti največje ovire niso tehnične narave, saj, kot vedno rada povem, če lahko delamo rakete, ki omogočajo več mesečno življenje v vesolju, lahko naredimo tudi varno glasovanje prek spleta. Že v večih državah po svetu potekajo pilotna glasovanja prek spleta in prek elektronskih avtomatov. V nekaterih državah so zabeležili pozitivne odzive, npr. v Estonijo so uspešno izvedli parlamentarne volitve prek spleta, kljub temu pa v medijih najbolj odmevajo predvsem težave, ki se pojavljajo z volilnimi avtomati v Združenih državah Amerike. Malo je govora o tem, da so ti volilni avtomati na volilnih mestih in to glasovanje nima veze z internetnim glasovanjem.

Menda imajo do e-volitev zadržke predvsem desne, konzervativnejše stranke, ker bi se z njimi povečala volilna participacija mladih, ki pa so po naravi bolj liberalno usmerjeni… Kaj bi dejansko pomenile e-volitve za volilno kombinatoriko?

Najprej je treba ločiti med spletnimi in elektronskimi volitvami. Elektronske volitve se izvajajo s pomočjo glasovalnih strojev (primer so ZDA oziroma v omejenem obsegu tudi Slovenija, kjer lahko ljudje s posebnimi potrebami svoj glas oddajo s pomočjo glasovalnega stroja), medtem ko se spletne volitve izvajajo preko spleta. Veliko ljudi to namreč ne ločuje in tudi zaradi tega prihaja do neodobravanja izvedbe. Kar se tiče udeleževanja spletnih volitev, velja prepričanje, da bi z e-volitvami največ pridobile predvsem leve stranke. Vseeno nam že izvedene spletne volitve v Estoniji kažejo, da temu ni tako, da se je spletne oddaje glasu poslužil zelo majhen odstotek ljudi, ki ni bil enotno opredeljen. V Sloveniji se slovenske vodilne stranke bojijo internetnega glasovanja. Trenutna vlada je že takoj po volitvah pokazala kaj si misli o pomenu informacijske družbe, ko je ministrstvo za informacijsko družbo ukinila in pristojnosti dokaj nespretno razdelila med dve drugi ministrstvi. so že izvedene spletne volitve v Estoniji pokazale, da se je spletne oddaje glasu poslužil zelo majhen odstotek vseh volilnih upravičencev, hkrati pa iz oddanih glasov ni bilo mogoče trditi, da so volili samo levičarji.

Kako gledaš na pojav državljanskega novinarstva in blogerstva? Se tudi na tem področju vzpostavlja neka nova, četrta veja oblasti?

Blogi so vsekakor pozitivna stvar. Veliko ljudi se je prebudilo iz svojega topega vsakdanjika, začeli so pisati in s tem deliti svoje mnenje. Tudi političnih blogov je veliko, vendar naj z vidika politologinje razložim veliko razliko. Eno je pisati o politiki, drugo je s pomočjo bloga vplivati na politiko. Analiziramo lahko vsi, le nekateri, o stanju v Sloveniji govorim, pa so dovolj pogumni, da ves čas opisujejo stanje v svojem kraju in s tem resnično nekaj spremenimo.

Bi morali vsi ministri in poslanci pisati svoj blog?

Ja, seveda. Vsi politični predstavniki bi morali pisati blog, to bi morali zakonsko opredeliti. Pisanje bloga bi bila obveznost, kot nekako poročanje nadrejenemu. Volivci volijo političnega predstavnika, torej so v službi volivcev. V prispevkih bi torej opisovali svoje delo, kaj mislijo predlagati itd, v komentarjih pa bi volivci predlagali svoje mnenje, ti pa bi seveda vplivali na delovanje političnega predstavnika. Seveda pa bi bilo predhodno potrebno poslance izobraziti oziroma jih naučiti rabe tega komunikacijskega orodja. Brez izobrazbe o pisanju postane blog sam sebi namen, kar pa je neuporabno.

Nam lahko poveš kakšen dober primer političnega bloga?

V Sloveniji je dober primer blog Mežičarja Mežica v besedi in fotkah. Med politiki je zelo dejaven minister Žiga Turk.

Menda naj bi na tokratnih ameriških predsedniških volitvah blogi odigrali eno izmed ključnih vlog. Je to res?

Tako je, vendar pa je tu ključna vsa nova tehnologija – od blogov, spletnih mest kot je YouTube in Facebook in recimo Twitter. Veliko vlogo imajo blogi predvsem med ljudmi. Državljani na svojih blogih opisujejo predsedniško kampanjo in svoje videnje le-te. Vendar pa ključno ni to, da vsak posameznik opisuje svoje videnje na svojem blogu, ampak tudi mobilizacija, ki se dogaja med pisci blogov. Politična blogosfera, če lahko tako rečem, je močna. S pomočjo blogov in tudi ostalih spletnih mestih kot je Meetup.org se posamezniki dobivajo tudi offline in resnično nekaj naredijo – recimo značke, hodijo na zborovanja itd. Blogi imajo sicer tudi izredno kritično vlogo, saj posamezniki natančno spremljajo politične kandidate, zabeležijo vsako njihovo napako, ta pa znotraj blogosfere izredno hitro zaokroži, preide tudi na medije in kandidat lahko hitro izpade iz igre.

Kako lahko politik sploh uporablja blog za svoje namene?

Vedno bolj opažam, da se blogi izredno radi uporabljajo v času volilne kampanje, potem pa jih večina pozabi. Tako se je zgodilo tudi s predsednikom Türkom, ki je med kampanjo skoraj vsak dan pisal, sedaj pa je blog zamrl. Navidezno se kandidati zanimajo za mnenja svojih volivcev, ko pa pridobijo njihove glasove in zmagajo, jih pa pozabijo. Seveda ne smem pozabiti na izjeme, ki razumejo, da prihaja nov čas in s tem nove komunikacije.

Misliš, da se bo pri nas letos jeseni veliko blogalo?

Mogoče ne blogalo, zagotovo pa bo bolj izpostavljena spletna predvolilna kampanja. Mogoče parlamentarne volitve niso tako dober primer kot predsedniške, kjer se kandidati bolj osebno udeležujejo bojev, vseeno pa menim, da bo v svojih kampanjah večina strank uporabilo orodje bloga, ki pa bodo po volitvah skoraj zagotovo zamrli oziroma jih stranke ne bodo več tako aktivno uporabljale.

Kakšni so načrti portala E-demokracija za naprej?

V bližnji prihodnosti nameravamo najprej optimizirati portal za ogled v Internet Explorerju, kar je trenutno nemogoče. Seveda je ves čas delo tudi na vsebinski ravni. V prihodnje nameravamo portal razširiti in dodati nove informacije. Predvsem bi radi nadaljevali svoje poslanstvo informiranja javnosti ter skrbeli, da bi bili Slovenci dobro informirani o svojih zmožnostih in kapacitetah političnega sodelovanja v odločevalskih procesih.


Arhiv:


Vse vsebine © E-demokracija.si | Avtorji | Kontakt