Konferenca o e-upravi: Bistvena je povezanost različnih akterjev
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 23. 06. 2008 | Avtor: Barbara Kvas
Pri uveljavljanju elektronskih storitev je bistveno povezovanje in sodelovanje med znanstvenimi institucijami, ponudniki tehnologije, vladami in gospodarstvom. Inovacije na tem področju pa morajo izvirati s strani uporabnika, torej občana oziroma državljana, so se strinjali udeleženci.
250 udeležencev iz vsega sveta
Tradicionalna blejska konferenca, ki letos nosi naslov E-sodelovanje: Preseganje meja z vsestranskim sodelovanjem, je k razpravam in delavnicam pritegnila okrog 250 udeležencev iz vsega sveta. Njen cilj je ustvariti pravo e-družbo, v kateri bi bila elektronska tehnologija, ki ljudem izboljšuje življenje, dostopna vsem, je uvodoma poudaril Milan Pagon – dekan Fakultete za organizacijske vede Kranj, ki je v sodelovanju z Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in slovensko vlado organizatorica konference.
Slovenija uspešna na področju e-uprave
Profesor na Univerzi v Koblenz-Landau J. Felix Hampe je pojasnil, da je sodelovanje med posameznimi akterji na področju prenosa informacijske tehnologije v družbo obrodilo že veliko sadov, ki se med drugim kažejo v personifikaciji storitev oziroma prilagajanju posamezniku. Lepe rezultate na primer dosega Slovenija na področju e-uprave, kjer jo Evropska komisija med državami članicami uvršča na drugo mesto, takoj za Avstrijo.
Virant poudaril pomen poenostavljanja procesov in izboljšanje organizacije
Kot je v svojem nagovoru pojasnil minister za javno upravo Gregor Virant, e-uprava pomeni uporabo informacijske tehnologije za izboljšanje javne administracije, večjo dostopnost, prijaznost do uporabnika, transparentnost, učinkovitost in zmanjšanje stroškov. S tem pa je zelo povezano tudi sočasno optimiziranje in poenostavljanje procesov ter izboljšanje organizacije, ki vodi v odstranjevanje administrativnih ovir.
Uspeh, ki ga je Slovenija dosegla, je rezultat posvečanja podatkovnim bazam in njihovi dostopnosti, pri čemer je v veliko pomoč informacijska tehnologija. Poleg tega so se v slovenski javni upravi osredotočili na tiste storitve, ki jih državljani in podjetja pogosto potrebujejo. Hkrati pa so se zavedali, da morajo biti storitve e-uprave prijazne do uporabnika, saj se jih v primeru neučinkovitosti ljudje ne bodo več posluževali. Zato je pomembno vsako rešitev obsežno testirati, preden se jo ponudi, je svetoval Virant.
E-tehnologija v pomoč pri odločanju o evropski zakonodaji
Svoje izkušnje z e-tehnologijo pa je predstavila tudi podpredsednica Evropskega parlamenta Diana Wallis. Pojasnila je, da ji je informacijska tehnologija, zlasti spletna stran in elektronska pošta v veliko pomoč pri informiranem odločanju o evropski zakonodaji. Hkrati pa ji pomeni tudi kontakt s svojimi volivci, na katere se vsak poslanec zanaša za ponovno izvolitev.
“Čeprav si želim z informacijsko tehnologijo doseči predvsem te učinke, pa se velikokrat dogaja, da sporočila dobivam predvsem od organiziranih lobijev in manj od posameznikov. Prav tako še vedno pogrešam pravi kontakt z mojimi volivci,” je na težko usmerjanje učinkov tehnologije opozorila Wallisova.
Elektronske komunikacije niso brez omejitev
“Še vedno obstajajo omejitve elektronske komunikacije,” se je strinjal tudi Hampe, ki je posebej izpostavil primer na področju varnosti. Prav tem pomanjkljivostim in omejitvam bodo zato na letošnji konferenci, na kateri bo predstavljenih kar 44 od 97 prijavljenih referatov, posvetili posebno pozornost. “Blejska e-konferenca bo tako znova platforma za razprave in delavnice za povezovanje akademije, industrije in vlade,” je ocenil Hampe.
“Naslednje leto bo v EU leto inovacij in k temu bi tudi mi z nekaterimi akcijami, ki jih lahko začnemo ali spodbudimo na Bledu, radi prispevali svoj delež,” je dodal direktor E-centra na Fakulteti za organizacijske vede Jože Gričar. Bror Salmelin iz Evropske komisije pa je pri tem izpostavil odprti sistem inovacij, katerih vir morajo biti uporabniki. Teh je danes prek interneta ena milijarda, leta 2011 pa jih bosta že dve milijardi.
Vir: SiOL
[tags]e-uprava, e-demokracija[/tags]
