Hramba osebnih podatkov: osnutek predloga zakona je »srhljiv«

Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 21. 11. 2011 | Avtor: Barbara Kvas

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) je objavilo osnutek predloga sprememb Zakona o elektronskih komunikacijah, s katerim bo lahko uvedel trajno hranjenje podatkov o vaših dostopih do interneta. Na forumih  in twitterju  spremembe označujejo za »srhljive«. 

Predlog spremembe 149. člena Zakona o elektronskih komunikacijah predvideva oblikovanje nove zbirke podatkov, v kateri bi morali ponudniki internetnega dostopa hraniti »naročniško številko in druge elemente oštevilčenja, ki se uporabljajo za vzpostavitev zveze do naročnika ter dodeljene naslove internetnega protokola, ki jih je izvajalec storitev dodelil naročniku, ter datum in čas vsakokratne dodelitve«. V praksi to pomeni, da bi morali ponudniki internetnega dostopa ločeno od obstoječih pravil o hrambi telekomunikacijskih prometnih podatkov hraniti podatke o naročnikih, dodeljenih IP naslovih ter času povezovanja.

Na MVZT bi tudi radi dosegli, da bi morali operaterji te podatke hraniti ves čas trajanja naročniškega razmerja ter še eno leto po prekinitvi naročniškega razmerja.

Odredba sodišča ne bi bila potrebna

Pa tudi to še ni vse. Za dostop do podatkov v novi zbirki, ki bi jo morali voditi operaterji, naj ne bi bila potrebna odredba sodišča, ki policiji in inšpektorjem po prepričanju nekaterih uradnikov očitno predstavlja zgolj oviro pri učinkovitem pregonu domnevnih kršiteljev zakonov.

To pomeni, da bi lahko policija ter inšpekcijske službe kadarkoli brez sodnega nadzora zahtevali razkritje vaših osebnih podatkov na podlagi IP naslova, ki vam ga je v določenem trenutku dodelil ponudnik internetnega dostopa.

MVZT: določila osnutka niso novost

Zbiranje in obdelava dodeljenih naslovov internetnega protokola, ki jih izvajalce storitev dodeli naročniku, ter datum in čas vsakokratne dodelitve, ne pomenijo novosti, saj so izvajalci storitev te podatke dejansko že zbirali in obdelovali za potrebe izvajanja storitev (npr. obračun, reklamacije),menijo na pristojnem ministrstvu .

Policiji je že sedaj omogočeno ugotavljati identiteto storilcev na podlagi in za namene 148. člena Zakona o kazenskem postopku, torej tudi na podlagi znane IP-številke uporabnika in časa njene dodelitve. V praksi pa so se pri uporabi tega člena pojavljale težave zaradi delnega prekrivanja z določbami o hrambi podatkov iz ZEKom in torej nejasne pravne podlage.

Vir: Delo