Nov poskus nadzora interneta ali nevarne namere OZN
Kategorija: EU | Datum objave: Monday, 27. 02. 2012 | Avtor: Barbara Kvas
V ponedeljek bodo v Ženevi začeli diplomatska pogajanja, ki bi lahko pripeljala do sporazuma, s katerim bi Združeni narodi lahko pridobili doslej nepredstavljiva pooblastila nad internetom.
Med glasnejšimi zagovorniki sprememb, ki bi jih želeli uveljaviti še letos, sta tudi Rusija in Kitajska. Te namere je zelo nazorno že junija lani povzel ruski premier Vladimir Putin: vzpostaviti mednarodni nadzor interneta prek Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), ki je pod okriljem OZN.
Nasprotniki pobude vidijo v teh prizadevanjih še en poskus nadzora in obvladovanja interneta, predvsem pa bi bil tak nadzor povsem v neskladju s sedanjim načinom delovanja in upravljanja interneta, ki je prav s tem modelom dosegel globalni razcvet in dodobra spremenil (večinoma na boljše) naš vsakdanjik.
Najuspešnejša deregulacija vseh časov
Trenutni model upravljanja interneta je v veljavi od leta 1998, ko so ga v Avstraliji potrdili zastopniki 114 držav. Ta dogovor, ki za mnoge velja kot najuspešnejša zgodba o deregulaciji vseh časov, je internetu prinesel dramatično liberalizacijo in neodvisnost od gospodarskih in tehnoloških regulacij, kar mu je odprlo pot do razcveta, katerega sadove lahko uživamo danes.
Nobena tehnologija ni tako korenito in bliskovito izboljšala življenjske razmere, kot je to uspelo internetu in mobilnim komunikacijam, kar je še najočitneje v državah v razvoju. Leta 1995, ko je internet zapustil strogo akademske kroge in bi lahko dejali, da je bil privatiziran, je bilo po svetu komaj kakšnih 16 milijonov uporabnikov, danes pa se to število približuje že tretji milijardi.
Zaračunavali bi promet
Model, po katerem so se vlade doslej načeloma držale nazaj od interneta, bi pobudniki sprememb želeli nadomestiti s povsem nasprotno zasnovano regulacijo od zgoraj navzdol. Rusija, Kitajska in njune zaveznice v organizaciji ITU, ki šteje 193 držav, želijo vpliv na doslej nereguliranih področjih.
Tako med drugim predlagajo mednarodni nadzor računalniške varnosti in zasebnosti podatkov ter možnost, da bi nekateri telekomunikacijski operaterji lahko zaračunavali promet za mednarodni internetni promet, celo po porabi (številu klikov) na nekatere spletne destinacije, s čimer upajo, da bi nekatere države lahko dobile dodatne vire prihodka za svoje obubožane blagajne.
Ali se že bližajo nadpolovični večini?
Nadalje želijo, da bi ITU prevzel nadzor nad doslej neprofitnimi in nevladnimi ustanovami, zadolženimi za delovanje interneta – med drugim sta tarči tudi organizacija ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers), ki podeljuje in upravlja domene s končnicama .org in .com, in IETF (Internet Engineering Task Force), ki uveljavlja in izvaja tehnološke standarde, na katerih sloni internet. Na seznamu njihovih želja, ki bi jih želeli na konferenci v Dubaju preleviti v mednarodne zakone, je tudi upravljanje in nadzor pravil in cenikov mednarodnih mobilnih gostovanj.
Po nekaterih ocenah je okoli 90 držav, skoraj polovica vseh, pripravljeno podpreti te spremembe. Za razliko od generalne skupščine OZN v ITU nobena država nima pravice veta.
Obstoj režimov pred blagor prebivalstva
V precepu so zlasti države, katerih prebivalci sicer zelo čutijo prednosti interneta, kot ga poznamo danes, a obenem njihove vlade čutijo potrebo, da bi morale imeti večji vpliv tudi na tem področju. To so, navaja Wall Street Journal v mnenju Roberta M. McDowella iz ameriškega zveznega telekomunikacijskega regulatorja (FCC), mnoge države v razvoju, med njimi tudi Indija in Brazilija.
Tu so še države, kjer absolutni režimi vidijo grožnjo v prebujanju svobodne misli, ki jo zelo pomaga razširiti prav internet. Ti režimi v (velikokrat obupanih) prizadevanjih za ohranitev svojega obstoja ne izbirajo sredstev in pri tem oblikujejo zelo močne in učinkovite zaveze, proti katerim bodo zagovorniki internetnih svobod in napredka morali ubrati skrbno taktiko in si prizadevati za dosego splošnega soglasja.
Grožnja svobodi in napredku
Pri tem pa bo treba močno poudariti, da je prav obstoječi model interneta prinesel vse njegove dobrote, ki jih imamo danes, poudarja McDowell in svari: upravljanje interneta od zgoraj navzdol je v nasprotju s temeljno zgradbo interneta in cokla bodočim inovacijam in ustvarjalnosti v svetovnem omrežju omrežij brez državnih in birokratskih meja ter grožnja svobodi in napredku – ne le interneta – po vsem svetu.
Vir: SiOL
