Po ameriškem tožilstvu in policiji so se na stran neomejenega dostopa do podatkov uporabnikov na spletu logično postavili tudi pripadniki zvezne policije FBI. Razlog? Z vohunjenjem preprečujejo teroristična dejanja in obvezna enkripcija jim otežuje delo.
Združeni narodi so v svojem poročilu, ki je nastalo kot odziv na Snowdnova razkritja, spletno vohunjenje označili kot grožnjo mednarodnemu pravu in spletni zasebnosti.
»Če rečete, da nimate nič za skriti, potem pravite, da vam je vseeno za pravico do zasebnosti,« je v nedavnem intervjuju izpostavil žvižgač Edward Snowden, ki je razkril široko mrežo prisluškovanj ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA). Ob tem je vsem, ki želijo zaščititi svojo zasebnost, svetoval, naj nehajo uporabljati Dropbox, Facebook in Google.
Trije od štirih največjih britanskih mobilnih operaterjev podatke o svojih uporabnikih s policijo deli avtomatsko, brez posebnih zahtevkov. Do te ugotovitve so se dokopali novinarji časopisne hiše Guardian, ki še poudarjajo, da se trenutna vlada Velike Britanije s tem strinja, saj naj bi jim to pomagalo pri boju s terorizmom.
Vodja evropskega centra za kibernetski kriminal pri Europolu Troels Oerting, je prepričan, da je na svetu samo okrog 100 ljudi, ki upravljajo z vsemi napadi na omrežja in uporabnike.
